revizija – dovoljenost – začasno prebivanje tujca – pojem družinskega člana – dolžnost preživljanja staršev – vezanost na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku – vsebina obravnavane zadeve – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker je določba 93. k člena ZTuj-1 jasna in ne potrebuje dodatne razlage, vprašanje razlage te določbe ZTuj-1 ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka pavšalne navedbe o nastanku zelo hudih posledic ni konkretizirala niti je ni izkazala, zato pogoj za dovoljenost te revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 68/5, 68/6, 69. ZDavP-1 člen 113. ZDavP člen 39.
dovoljena revizija - davki – odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - ugovor retroaktivne uporabe zakona – obnova postopka – obveznost dajanja podatkov – tuja javna listina
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Smiselno zato velja enako kot pri odmeri posameznih davkov, ki pomenijo podvrsto dohodnine, da gre za dva samostojna postopka, zato predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni ni potrebna.
Zakon je določil le nov način izračuna davčne obveznosti, obdavčitev nepojasnjenega vira pa je bila možna že po prejšnji zakonodaji. Revizijski očitek retroaktivne uporabe določbe petega odstavka 68. člena ZDavP-2, in sicer, da bi davčni organ to določbo lahko uporabil šele od 1. 1. 2007, tako ni utemeljen.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma izkazani navzven, kot so bili v konkretnem primeru z izgradnjo nepremičnine in plačilom avansa za nakup avtomobila.
naročilo – obnovitvena dela na nepremičnini – odgovornost naročnika - odgovornost izvajalca del – solidarna odgovornost za škodo tretjih
Če bi bilo tako naročilo, kot ga zatrjuje tožnica, pa ga ni uspela dokazati, res dano, potem bi tožena stranka za tožničino škodo odgovarjala solidarno s S. Č. po določbi 187. člena OZ, po kateri naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del.
vznemirjanje lastninske pravice – širitev služnosti hoje in vožnje – priposestvovanje služnosti
Nižji sodišči sta pravilno odločili, da je treba sodbo P 549/96 z dne 20. 12. 2002 interpretirati tako, da sta toženca priposestvovala služnost poti v naravni obliki vožnje z zavojem, saj sporne poti na drugačen način ni mogoče uporabljati. Pri uvozu na pot je treba torej upoštevati širino osi vožnje in ne diagonalne širine, ki jo vozilo v določenem trenutku zasede pri izpeljavi ovinka.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – rok iz 22. člena ZKZ – retroaktivna uporaba ZKZ-B – štetje roka - prevladujoča sodna praksa v času vložitve tožbe – vmesno obdobje - spremenjena sodna praksa
V času vložitve tožbe v tem upravnem sporu je bila prevladujoča praksa upravnih organov in sodna praksa prvostopenjskega sodišča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Kot posledica tega stališča je Upravno sodišče zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, da rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla začne teči šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena sklenitev prodajne pogodbe.
Sodišče je z razumnimi in tehtnimi argumenti pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog obrambe, predlagani dokazi pa tudi niso takšne narave, da bi z njimi obramba lahko dokazala obstoj svoje teze, zato pravica obrambe ni bila kršena.
Glede na to, da bi pokojni umrl tudi če bi njegovi sodelavci ob 5.45 uri zjutraj takoj poklicali nujno medicinsko pomoč (pred tem je ne bi mogli, saj za njegovo stanje niso mogli vedeti), je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov zaradi pomanjkanja vzročne zveze med opustitvijo delavcev toženke in smrtjo pokojnega, materialnopravno pravilna (131. člen OZ).
dovoljena revizija – davki - navidezni pravni posel – odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja – obnova postopka - obresti
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Odmera davka po tej določbi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Smiselno zato velja enako kot pri odmeri posameznih davkov, ki pomenijo podvrsto dohodnine, da gre za dva samostojna postopka zato predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni ni potrebna.
Davek se plača po „povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega leta“. Mišljeno je torej vseh obdavčljivih dohodkov posameznega zavezanca v določenem letu. Pri izračunu davčne stopnje se upoštevajo dohodki tistega davčnega leta, za katerega se izračun dejansko opravlja.
Od 30. dne od dneva vročitve odločbe, s katero se je revidentki odmerila dohodnina od obdavčljivih dohodkov, napovedanih v letu 2005 do dneva izdaje odločbe – ugotovitve davčne obveznosti po petem odstavku 68. člena, tečejo obresti, s katerimi se ohranja realna vrednost obveznosti.
pravica do povračila škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – zavrnitev denacionalizacijske zahteve v upravnem postopku – izraba pravnih sredstev
V 26. členu URS je določeno, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. To pravilo izhaja iz obveznosti države, da zagotavlja pravno in dejansko varnost. Podrobnejši način in pogoje za uveljavljanje odškodnine je urejen v OZ (prej ZOR), lahko pa posamezne primere zakonodajalec uredi drugače, kot npr. v ZKP ali ZVPSBNO.
Pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti je sekundarna. Zato bi moral biti uspešen ugovor opustitve pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči nastanek škode. Tako je določeno celo v posebnih določbah ZKP in ZVPSBNO, ki prizadetega posebej varujejo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006090
ZKP člen 18, 329, 329/2, 355, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 183, 183/1, 183/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti – prosta presoja dokazov - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – kvalifikatorna okoliščina
Z opisom v izreku sodbe sta konkretizirana oba kumulativno določena zakonska pogoja kvalifikatorne okoliščine iz tretjega odstavka 183. člena KZ – zloraba položaja roditelja ter zaupanost v varstvo.
dopuščena revizija – tožba na ugotovitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču – del nepremičnine določenost tožbenega zahtevka – zahteva za parcelacija
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče višjega sodišča, da bi moral tožnik v okviru tožbenega zahtevka zahtevati tudi parcelacijo dela nepremičnine, glede katerega je uveljavljal pridobitev lastninske pravice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zapuščinski postopek – zagotovitev udeležbe dedičev
Domnevna identičnost dedičev po zapustnici in zapustniku – njenem sorojencu – je okoliščina, ki iz razloga smotrnosti narekuje izvedbo zapuščinskega postopka po obeh zapustnikih pred istim sodiščem. Upoštevaje objektivne pogoje za udeležbo potencialnih dedičev na narokih glede na njihova bivališča, starost in prometne povezave pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti boljša možnost izvedbe postopka pred delegiranim sodiščem, na območju katerega so tudi nepremičnine,ki so predmet dedovanja po obeh zapustnikih.
Ni odločilno, ali je voznik kazal očitne znake vinjenosti. Pomembna je ugotovitev nižjih sodišč, da sta sta bila tožnik in voznik pred prometno nesrečo dlje časa skupaj, zaradi česar je tožnik vedel, koliko alkohola je popil voznik (glede na stopnjo alkohola v njegovi krvi je, kot ugotavljata nižji sodišči, moralo biti tega več kot zgolj malo pivo). Posledično bi se kot povprečno skrbna odrasla oseba tožnik moral zavedati, da uživanje alkohola (ne glede na prisotnost zunanjih znakov vinjenosti) okrni sposobnost varne vožnje z avtomobilom. Tako je odločitev, da ima tožnik zaradi svoje soodgovornosti za pretrpljeno škodo pravico do 20 odstotkov nižje odškodnine, materialnopravno pravilna (192. člen v povezavi z 205. členom ZOR).
pravica do povračila škode – odgovornost države – kazenski postopek – oprostilna sodba – uporaba določil o splošnih odškodninskih obveznostih – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - nastanek škode
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta izhajali iz ustavne pravice do povračila škode, ki je zapisana v 26. členu URS. Podrobnejši način in pogoje za uveljavljanje odškodnine je urejen v ZOR, lahko pa posamezne primere zakonodajalec uredi drugače, kot npr. v ZKP (zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljeno odvzete prostosti) ali v ZVPSBNO. Ker sta sodišči ugotovili, da tožnika v kazenskem postopku nista bila v priporu in da jima ni bila neutemeljeno odvzeta prostost, zlasti ne po oprostilni sodbi, je uporabilo splošna pravila o odškodninskih obveznostih, kjer je treba dokazati nedopustno ravnanje, škodo, vzročno zvezo med prvim in drugo ter krivdo (glede te je obrnjeno dokazno breme). Ker tožnika nista dokazala nedopustnega ravnanja delavcev toženke (172. člen ZOR), niti nastanka premoženjske ali nepremoženjske škode, sta sodišči njun zahtevek utemeljeno zavrnili.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključni vzrok - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - nepričakovanost dogodka - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju posredni oškodovanci - razveljavitev odločbe pred Ustavnim sodiščem
Pritrdilni odgovor na vprašanje, ali je obratovalec rovokopača mogel pričakovati, da se bo na stroj v obratovanju nepooblaščeno povzpel povprečno skrben človek (kaj šele tehnično izkušena in izobražena oseba) ni sprejemljiv. Plezanja na stroj v obratovanju namreč ni mogoče označiti za racionalno (razumno) ravnanje. Škoda v danem primeru tako ne pomeni realizacijo tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujeta določbi drugega odstavka 154. člena in določba 173. člena ZOR.
pogodba o finančnem leasingu – najemna pogodba – odkupno upravičenje - prodaja na obroke – razveza pogodbe – učinki razveze
Kljub temu, da je pogodba naslovljena kot pogodba o finančnem leasingu, je po svoji vsebini (zgolj) najemna pogodba. Ne vsebuje namreč klavzule, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, ne klavzule, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa. Splošni pogoji jasno določajo, da je leasingodajalec več čas trajanja pogodbe in tudi po tem edini in izključni lastnik predmeta leasinga, vse dokler ga leasingojemalec ne odkupi (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 6. člena). Šele s prenosom lastninske pravice se riziko poškodovanja ali uničenja predmeta leasinga prevali na leasingojemalca (četrti odstavek 18. člena Splošnih pogojev). Ker torej konkretna pogodba ne vsebuje elementov prodajne pogodbe, saj odkupno upravičenje ni dogovorjeno, določil ZOR glede prodaje na obroke (549. - 551. člen ZOR) ni mogoče uporabiti.
prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice – izpolnitev pogodbene obveznosti
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima prodajalec izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.