uporaba tujega prava – avstrijsko pravo – kreditna pogodba – vrnitev kredita – plačilo v anuitetah – zamuda s plačilom - zastaranje
Če je bilo dogovorjeno odplačevanje kredita v obliki anuitet, pa vsaka posamezna anuiteta po paragrafu 1480 ABGB zastara v treh letih od njene zapadlosti. Pojem anuitete avstrijsko pravo pojmuje enako kot slovensko pravo; gre za obročna odplačila glavnice in obresti, ki so vnaprej določena in zneskovno enaka.
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZUreP-1 člen 81, 81/1. ZUPUDPP člen 23, 23/2.
ugoditev pritožbi - priznanje položaja stranke v upravnem sporu – naročnik priprave državnega prostorskega načrta - odprava uredbe - neposredna škoda
Pritožniku, ki je naročnik (investitor) priprave državnega prostorskega načrta, je v upravnem sporu, v katerem se izpodbija Uredba o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora, treba na podlagi prvega odstavka 19. člena ZUS-1 priznati položaj stranke v upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006015
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 211, 211/1, 211/2, 221, 221/1, 221/2, 221/4.
predlog za pregon - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev kaznivega dejanja – prikrivanje - tatvina
V primeru kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ (tatvina registrskih tablic), ki se preganja po uradni dolžnosti, za kaznivo dejanje prikrivanja ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 221. člena KZ.
povrnitev škode - nesreča pri delu - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del na nepremičnini tretjemu - pojem tretje osebe
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da po 187. členu OZ za tretjo osebo ne šteje nekdo, ki (v delovnem razmerju ali po pogodbi) sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika. Vendar iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da v tem primeru tožnik ni delal za izvajalko pri obnovi papirnega stroja. Kot zaposleni prve toženke je v času poškodbe sicer označeval opremo, ki je bila predmet obnove, vendar je bilo to del njegovih rednih delovnih nalog, ki z obnovo niso bile povezane. Ker tožnik ni bil udeležen pri izvedbenih delih, revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo pritožbenega sodišča, da po 187. členu OZ velja za tretjo osebo.
Tožnica ni ponudila ustreznih navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotavljalo, če in za koliko je bila zaradi sklenjene pogodbe oškodovana, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za izpodbijanje dolžnikovega pravnega posla materialnopravno pravilna (prvi in drugi odstavek 255. člena OZ). Pri tem pa ni pomembno, da je dolžnik denar takoj po prejemu dvignil iz svojega računa, saj to ne more vplivati na vprašanje veljavnosti oziroma izpodbojnosti samega pravnega posla.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V sklepu o zavrženju predloga za obnovo postopka pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Da bi bila revizija dovoljena iz razloga 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, ter obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje vprašanje rešilo nezakonito. Nestrinjanje z odločitvijo in utemeljitev revizijskih razlogov, brez konkretizacije vprašanja, glede katerega se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZIN člen 28. ZGO-1 člen 2, 2/1-4, 2/2-12, 146, 152.
inšpekcijski ukrep – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasne zakonske določbe – vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve – nelegalna ali neskladna gradnja – vprašanje v pravni teoriji ne zbuja dvomov ali dilem – ustavitev inšpekcijskega postopka - neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizije iz razloga 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila in tudi ne zaradi vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.
Če revident ne izkaže, da mu bodo zelo hude posledice, ki jih zatrjuje, res nastale, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 52, 71, 71/2, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 19, 19/4, 19/5, 19/6.
telekomunikacije – dovoljenost revizije – zavrženje revizije - zelo hude posledice za stranko – pomembno pravno vprašanje - obvezno upoštevanje smernic Evropske komisije – dopolnjevanje tožbenih navedb – jasno zakonsko besedilo – splošna razlaga pravnih institutov – vprašanje po vsebini zadeve – vprašanje, bistveno za odločitev – predhodno odločanje SES (SEU) – standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih izpostavlja revidentka v reviziji, niso pomembna pravna vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe (ki je sicer predmet vsebinske presoje dovoljene revizije) samo po sebi namreč ne more biti pomembno pravno vprašanje kot razlog za dovoljenost revizije.
Vprašanje skladnosti Priporočila Komisije z načelom prepovedi diskriminacije po PEU ni pomembno pravno vprašanje, ker ni bistveno za odločitev v obravnavani zadevi. Agencija namreč pri uporabi predpostavke učinkovitega operaterja ni odločila na podlagi Priporočila, ki sicer predlaga določitev 20 % tržnega deleža minimalnega učinkovitega obsega, ampak je odločila na podlagi izsledkov predhodno opravljenega postopka analize upoštevnega trga in upoštevaje specifiko slovenskega trga uporabila 25 % tržni delež.
Vprašanje razlage šestega odstavka 19. člena ZEKom glede tega, ali mora Agencija obvezno upoštevati smernice (in priporočila) Evropske Komisije, ni pomembno pravno vprašanje, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
Vprašanje razlage prvega odstavka 28. člena ZUS-1 glede dopolnjevanja tožbenih navedb z navedbami materialnega prava in opredelitvami do odgovora na tožbo se nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, zato ni pomembno pravno vprašanje.
ZASP člen 162, 162a, 162a/1, 162a/5. ZUP člen 9. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4.
avtorsko pravo – nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije – poziv o odpravi kršitev ali izjavi o dejstvih - ni upravni akt – načelo zaslišanja stranke – subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu
Poziv nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Poziv ne predstavlja odločitve URSIL po prvem odstavku 162. a člena ZASP, temveč ima glede na svojo vsebino značaj zapisniških ugotovitev o kršitvah ZASP, ki jih je storila tožeča stranka (kolektivna organizacija) v postopku nadzora nad zakonitostjo njenega delovanja in daje tožeči stranki možnost, da se o teh ugotovitvah lahko v roku izreče ali ugotovljene kršitve prostovoljno odpravi.
Ker tožba ni bila vložena kot tožba iz 4. člena ZUS-1, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni opredeljevalo do tega vprašanja, ki ga tožeča stranka izpostavlja v pritožbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – ni po vsebini zadeve - zelo hude posledice – nekonkretizirane in neizkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V inšpekcijski odločbi, s katero je izrečen ukrep odstranitve nelegalne gradnje, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident zelo hudih posledic ne konkretizira in ne izkaže, dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazana.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 129, 129/1-4.
ukrep sanitarnega inšpektorja - dovoljenost revizije – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja – vprašanje po vsebini zadeve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Da bi bila revizija dovoljena iz razloga 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, ter obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje vprašanje rešilo nezakonito. Izpostavljeno vprašanje pa se mora nanašati na vsebino obravnavane zadeve.
Zatrjevane zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlaga drugega odstavka 12. člena ZBPP – prejemnik denarne socialne pomoči – finančni kriterij – ugotavljanje premoženjskega stanja – rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice – pomen odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopku
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
O vprašanju, ali je pri prosilcu za brezplačno pravno pomoč, ki prejema denarno socialno pomoč, ugotavljanje premoženjskega stanja izključeno, obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more izkazati le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopku, v katerem je prosila za odobritev te pomoči.
denacionalizacija – dovoljena revizija - izvzem stanovanj iz nacionalizacije – obseg vračanja – pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - zahteva vlagatelja kot pravnega naslednika upravičenca
Pravica uporabe na skupnih delih in zemljišču je po svoji naravi stvarnopravno upravičenje podobno lastninski pravici (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 421/2007 z dne 19. 7. 2007), ki je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. To pomeni, da ne glede na to, da sta bila po določbah ZNNZ stavba in gradbeno zemljišče podržavljena in sta prešla v družbeno lastnino, to premoženje v obsegu sorazmernega deleža, na katerem so imeli pravico uporabe etažni lastniki, ni predmet denacionalizacije po ZDen.
Vlagateljica, ki je zahtevo za denacionalizacijo vložila kot pravna naslednica prejšnjih solastnikov obravnavanega premoženja, tega ni mogla storiti za prejšnjo solastnico, ki je bila v času vložitve zahteve še živa. V teh okoliščinah organ ni imel podlage, da bi vlagateljico pozival k predložitvi pooblastila.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 6, 6/3. ZUS-1 člen 77.
sodne takse za tožbo – neplačilo sodnih taks – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – ugoditev pritožbi – plačilo z referenco – priloženo potrdilo o plačilu sodne takse – pravilen račun in sklic
Ker iz plačilnega naloga BN 02 izhaja, da je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic, ki so bili določeni v plačilnem nalogu, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaradi neplačila takse štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, napačna.
ukrep tržnega inšpektorja – prepoved podeljevanja in podaljševanja znaka kakovosti – zavajanje potrošnikov – zavajajoča poslovna praksa – pridobitna dejavnost društva – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev revizije
Tudi društvo kot nepridobitno združenje se lahko ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki pa ne sme biti edina dejavnost društva in njen namen ne sme biti ustvarjanje dobička.
Opravljena predplačila pomenijo pridobivanje sredstev v zvezi z nalogami in cilji, za katere je društvo ustanovljeno, torej gre za pridobitno dejavnost društva. Posledično je pravilen zaključek, da je revidentko mogoče uvrstiti pod pojem „podjetja“ iz druge alineje 3. člena ZVPNPP.
S podelitvijo dovoljenja za uporabo svojega znaka na izdelku ponudnika je dejansko vzpostavljeno revidentkino razmerje do potrošnika. Njeno ravnanje tako sodi pod pojem „poslovne prakse podjetja v razmerju do potrošnika“ iz četrte alineje 3. člena ZVPNPP.
Podeljeni znak potrošnike s svojim izgledom zavaja ali utegne zavajati glede glavnih značilnosti izdelka. Namen podeljevanja spornega znaka nekemu izdelku je vzbuditi zaupanje potrošnikov in doseči, da bodo ločili tak izdelek od tistega, ki s spornim znakom ni opremljen.
Z izpodbijano odločbo tržni inšpektor ni na noben način posegel v že pred izdajo izpodbijane odločbe podeljene znake, temveč je prepovedal njihovo podeljevanje in podaljševanje le za naprej, zato v obravnavani zadevi ni prišlo do retroaktivne veljavnosti ZVPNPP.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 2. ZV-1 člen 141, 141/1-4, 143, 144. ZGJS člen 39, 39/1-9, 40.
sklep o razdrtju koncesijske pogodbe – prenehanje koncesijske pogodbe – ni upravna zadeva – ni upravni akt – civilno razmerje - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni
Vprašanja prenehanja koncesijske pogodbe se urejajo s samo koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da se urejajo sporazumno, po volji pogodbenih strank, v primeru spora pa odloča sodišče splošne pristojnosti. Pri sklepu Vlade o razdrtju koncesijske pogodbe gre za urejanje pogodbenih razmerij in ne za odločanje v upravni zadevi.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pričakovana višina sredstev - zelo hude posledice
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o višini financiranja projekta revidenta, temveč je v tej zadevi sporna odločitev o zavrnitvi revidentove vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba pričakovane višine sredstev, za katera se je revident potegoval z vlogo na javni razpis.
Revident z navedbo, da bo imela izpodbijana odločitev zanj hude finančne posledice zaradi izpada subvencije in da zaradi zavrnitve njegove vloge na javni razpis ne bo mogel dokončati projekta ter zato ne bo več konkurenčen na trgu, ni pojasnil oziroma konkretiziral posledic, ki jih zanj predstavlja izpodbijana odločitev. Vrhovno sodišče dodaja, da je pridobitev sredstev, za katere je revident kandidiral na javnem razpisu, bilo zanj negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 93, 99, 104, 104/2.
dovoljenost revizije – razlastitev – nujni postopek - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V razlastitveni odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem določbe drugega odstavka 104. člena in drugega odstavka 99. člena ZUreP-1, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident zelo hudih posledic ne konkretizira in ne izkaže, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 1, 15. ZUP člen 254. ZUS-1 člen 71, 71/2. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
davčni prispevki – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - uporaba ZDavP ali ZDavP-1 v ponovljenem postopku – kontradiktornost v ponovljenem postopku – verodostojna listina – davčna neupoštevnost poslovnih dogodkov
V postopkih, ki so se začeli in so v teku pred uveljavitvijo ZDavP-1, se uporablja ZDavP. To velja tudi za ponovljene postopke, saj se v takih primerih davčni postopek ne začne na novo (ne izda se nov sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka), temveč se le ponovi v obsegu, kot je to določeno v aktu, s katerim je odločitev odpravljena (ali razveljavljena) in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek. Pravila o kontradiktornosti upravnega postopka niso kršena, če je davčni zavezanec o ugotovitvah davčnega inšpektorja seznanjen z njegovim zapisnikom. Poslovni dogodek, za katerega revident nima verodostojnih listin, se davčno ne prizna. S tem pa ni poseženo v samostojnost davčnega zavezanca, da sam odloča o poslovnih dogodkih in o tem, iz katerih sredstev jih bo poravnal.
ZDDV člen 34, 40. ZUS-1 člen 59, 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
DDV - dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost in akontacije dohodnine – pomanjkanje verodostojnih listin – missing traderji
Ker je ključni razlog za obračun DDV zaradi odbitka vstopnega DDV v tem, da revident nima predpisanih verodostojnih listin, da bi lahko odbijal vstopni DDV, so vsi ugovori, ki se nanašajo na missing traderje, neupoštevni in se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.