ZDDV člen 34, 40. ZDDV-1 člen 63, 81, 84. ZDavP-1 člen 7. ZDavP-2 člen 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 86. ZPP člen 360, 383. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – verodostojne listine – neplačeviti subjekti – missing traderji – ne bis in idem
Ker odločitev o tem, da mora revident plačati odbiti vstopni DDV, glede na obrazložitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča pravilno v skladu z ZDDV temelji na tem, da revident o spornih poslovnih dogodkih nima verodostojnih listin, ne pa na tem, da je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da posluje z neplačevitimi subjekti, so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz napačnega izhodišča (poslovanje z missing traderji) v tej zadevi brezpredmetni in zato neupoštevni.
ZDDV člen 3, 3/1, 34, 40. ZDDV-1 člen 63. ZDavP-2 člen 76. ZGD člen 51. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383.
davek na dodano vrednost – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – verodostojna listina – dokazno breme za verodostojnost listin - neplačujoči subjekt – missing trader – bistvena kršitev pravil postopka
Revidentu je pravilno in zakonito naloženo plačilo DDV, ki ga je nezakonito odbijal, saj ni imel verodostojne računovodske dokumentacije o poslovnih dogodkih, za katere je vstopni DDV odbijal. Odločitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča ne temelji na tem, da mora revident DDV plačati zato, ker je posloval z neplačevitimi subjekti (missing traderji), zato so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz takega napačnega izhodišča, neupoštevni.
Pri presoji, ali je podana potrebna stopnja nevarnosti, ki upravičuje izvedbo osebne preiskave brez odredbe sodišča, je treba najprej ugotoviti, ali obstaja objektivna možnost, da oseba ravna na način, s katerim lahko onemogoči dokazovanje. Objektivnim okoliščinam pa se bodo praviloma morale pridružiti tudi okoliščine na strani preiskane osebe oziroma njena aktivnost v smeri uničenja predmetov, bodisi ob odvzemu prostosti bodisi v kakšnem predhodnem policijskem postopku. Osebna preiskava brez odredbe sodišča ne more temeljiti na predvidevanju, da se storilci praviloma skušajo znebiti predmetov, ki jih inkriminirajo. Ključno za ugotovitev, ali je bila osebna preiskava brez odredbe sodišča opravljena zakonito, je presoja, ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je preiskana oseba storila kaznivo dejanje ter ali (in kateri) razlog je narekoval odvzem prostosti (drugi odstavek 157. člena ZKP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZDoh-2 člen 6, 6/1-1.
dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentstvo - ugotovitvena odločba - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - niso posledice izpodbijanega akta
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, to pa ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, s katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani postopek – navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – zaslišanje obdolženca – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje se mora nanašati na isti predmet obtožbe in ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
ZDoh člen 64. ZDDPO člen 19. ZDavP člen 119, 119/1, 119/2.
davki – dovoljena revizija - prikrit pravni posel – obdavčenje – davek na obresti od posojil in obresti od izdanih obveznic – davek od dohodkov iz premoženja – dolžniški vrednostni papirji - obveznice – zastaranje odmere davka – pretrganje teka zastaranja – nepriznavanje rezervacij med odhodki
Neutemeljen je po presoji revizijskega sodišča revizijski ugovor, da simuliranega pravnega posla ni bilo, ker je enostranski akt, in da zato obresti od vplačanih sredstev ne bi smele biti obdavčene po 64. členu ZDoh. Ni namreč bistveno, s kakšnim pravnim poslom, dvostranskim ali enostranskim, je prikrit disimulirani pravni posel, ampak je za davčno obravnavanje bistveno, za kaj gre pri prikritem pravnemu poslu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006013
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 344, 344/1. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi – zakonski znaki kaznivega dejanja
Odvzem iz narave ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja iz prvega odstavka 344. člena KZ-1, temveč izhaja iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah kot blanketne norme.
pravni interes – tožba zoper odpravljeno odločbo – odločba odpravljena v drugem postopku – zavrženje tožbe
Tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za odločitev in s tem pravovarstvene potrebe za tožbo, ker si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi izboljšala svojega pravnega položaja, saj je sodišče, s sodbo v drugem upravnem sporu, odločbo, ki jo izpodbijata tudi tožnika, že odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek. Tako dejansko tožnika izpodbijata akt, ki je že odpravljen.
Drugi odstavek 211. člena KZ-1 inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja goljufije subsidiarne narave - po že izoblikovanem stališču sodne prakse je kriterij za razmejitev med na novo inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže zavarovalnici, od katere zahteva plačilo zavarovalnine z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da obsojenec zavarovalnici ni le lažno prikazal škodnega dogodka, temveč je zavarovalnica na podlagi obsojenčeve prijave tudi izplačala višjo odškodnino, je dejanje pravilno pravno opredelilo kot dokončano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ.
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja in se usposabljajo (pomožni zavarovalni zastopnik), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh prisotnih zavarovalnih zastopnikov (tistega z dovoljenjem za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in tistega brez takega dovoljenja). V nobenem primeru pa zavarovalni zastopniki brez dovoljenja ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
rok za vložitev tožbe – pravilna vročitev - bistvena kršitev postopka
Upoštevaje dopis Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je naslovljen na tožnika in ki po svoji vsebini pomeni dejanje vročitve odločbe /257. člen ZUP) ter ostale listine, zlasti pa zapisnik o poškodovani pošiljki, po presoji pritožbenega sodišča nima podlage ugotovitev, da je bila tožniku sporna odločba (pravilno) vročena že 14. 8. 2010. Zato odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na tej podlagi pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
ZSS člen 29, 29/1, 31, 34, 34/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76. ZS člen 30, 31, 32, 33, 34, 35.
ocena sodniške službe – predmet upravnega spora – sodno varstvo - upravno pravno razmerje – sodniško napredovanje – Personalni svet
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej, vendar gre, glede na ustaljeno upravnosodno prakso, za takšno škodo, ki je resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
predlog za dopustitev revizije – novo pooblastilo – prirejeno pooblastilo – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil datum 16. 12. 2010 s popravki in uporabo belila predrugačen v datum 16. 11. 2011. Ker je bila sodba pritožbenega sodišča izdana 21. 9. 2011, to pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo.
ZOR člen 361. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 116, 117, 120.
gradbena pogodba - končna situacija - dospelost terjatve iz končnega obračuna - zastaranje - gradbene uzance
V primeru, ko sta stranki v gradbeni pogodbi obveznost plačila ali dela plačila vezali na dokončni obračun, pravica terjati to plačilo res ne dospe z izdajo računa, začasne ali končne situacije, ampak šele s sklenitvijo dokončnega obračuna. Tak dogovor odlaga dospelost le za čas, dokler „traja delo“ z dokončnim obračunom, to pa je skladno s 117. uzanco šestdeset dni od dneva sprejema in izročitve. Morebitne poznejše ponudbe ene ali druge stranke, enako kot „obračun“, ki ga stranka opravi v okoliščinah iz uzance 120, lahko pomenijo le novo poravnalno ponudbo, ki pa ne more odlagati pravice upnika, da terja izpolnitev obveznosti druge stranke.