ZDDV člen 34, 40. ZDDV-1 člen 63, 81, 84. ZDavP-1 člen 7. ZDavP-2 člen 5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 86. ZPP člen 360, 383. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – verodostojne listine – neplačeviti subjekti – missing traderji – ne bis in idem
Ker odločitev o tem, da mora revident plačati odbiti vstopni DDV, glede na obrazložitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča pravilno v skladu z ZDDV temelji na tem, da revident o spornih poslovnih dogodkih nima verodostojnih listin, ne pa na tem, da je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti, da posluje z neplačevitimi subjekti, so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz napačnega izhodišča (poslovanje z missing traderji) v tej zadevi brezpredmetni in zato neupoštevni.
ZDDV člen 3, 3/1, 34, 40. ZDDV-1 člen 63. ZDavP-2 člen 76. ZGD člen 51. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 383.
davek na dodano vrednost – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – verodostojna listina – dokazno breme za verodostojnost listin - neplačujoči subjekt – missing trader – bistvena kršitev pravil postopka
Revidentu je pravilno in zakonito naloženo plačilo DDV, ki ga je nezakonito odbijal, saj ni imel verodostojne računovodske dokumentacije o poslovnih dogodkih, za katere je vstopni DDV odbijal. Odločitev tožene stranke in prvostopenjskega sodišča ne temelji na tem, da mora revident DDV plačati zato, ker je posloval z neplačevitimi subjekti (missing traderji), zato so vsi revizijski ugovori, ki izvirajo iz takega napačnega izhodišča, neupoštevni.
pravni interes – tožba zoper odpravljeno odločbo – odločba odpravljena v drugem postopku – zavrženje tožbe
Tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za odločitev in s tem pravovarstvene potrebe za tožbo, ker si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi izboljšala svojega pravnega položaja, saj je sodišče, s sodbo v drugem upravnem sporu, odločbo, ki jo izpodbijata tudi tožnika, že odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek. Tako dejansko tožnika izpodbijata akt, ki je že odpravljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006013
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 344, 344/1. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi – zakonski znaki kaznivega dejanja
Odvzem iz narave ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja iz prvega odstavka 344. člena KZ-1, temveč izhaja iz Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah kot blanketne norme.
Drugi odstavek 211. člena KZ-1 inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja goljufije subsidiarne narave - po že izoblikovanem stališču sodne prakse je kriterij za razmejitev med na novo inkriminiranimi pripravljalnimi dejanji in poskusom kaznivega dejanja goljufije trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže zavarovalnici, od katere zahteva plačilo zavarovalnine z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da obsojenec zavarovalnici ni le lažno prikazal škodnega dogodka, temveč je zavarovalnica na podlagi obsojenčeve prijave tudi izplačala višjo odškodnino, je dejanje pravilno pravno opredelilo kot dokončano kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani postopek – navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – zaslišanje obdolženca – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje se mora nanašati na isti predmet obtožbe in ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZDoh-2 člen 6, 6/1-1.
dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentstvo - ugotovitvena odločba - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - niso posledice izpodbijanega akta
Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, to pa ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, s katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.
ZDoh člen 64. ZDDPO člen 19. ZDavP člen 119, 119/1, 119/2.
davki – dovoljena revizija - prikrit pravni posel – obdavčenje – davek na obresti od posojil in obresti od izdanih obveznic – davek od dohodkov iz premoženja – dolžniški vrednostni papirji - obveznice – zastaranje odmere davka – pretrganje teka zastaranja – nepriznavanje rezervacij med odhodki
Neutemeljen je po presoji revizijskega sodišča revizijski ugovor, da simuliranega pravnega posla ni bilo, ker je enostranski akt, in da zato obresti od vplačanih sredstev ne bi smele biti obdavčene po 64. členu ZDoh. Ni namreč bistveno, s kakšnim pravnim poslom, dvostranskim ali enostranskim, je prikrit disimulirani pravni posel, ampak je za davčno obravnavanje bistveno, za kaj gre pri prikritem pravnemu poslu.
Pri presoji, ali je podana potrebna stopnja nevarnosti, ki upravičuje izvedbo osebne preiskave brez odredbe sodišča, je treba najprej ugotoviti, ali obstaja objektivna možnost, da oseba ravna na način, s katerim lahko onemogoči dokazovanje. Objektivnim okoliščinam pa se bodo praviloma morale pridružiti tudi okoliščine na strani preiskane osebe oziroma njena aktivnost v smeri uničenja predmetov, bodisi ob odvzemu prostosti bodisi v kakšnem predhodnem policijskem postopku. Osebna preiskava brez odredbe sodišča ne more temeljiti na predvidevanju, da se storilci praviloma skušajo znebiti predmetov, ki jih inkriminirajo. Ključno za ugotovitev, ali je bila osebna preiskava brez odredbe sodišča opravljena zakonito, je presoja, ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je preiskana oseba storila kaznivo dejanje ter ali (in kateri) razlog je narekoval odvzem prostosti (drugi odstavek 157. člena ZKP).
rok za vložitev tožbe – pravilna vročitev - bistvena kršitev postopka
Upoštevaje dopis Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je naslovljen na tožnika in ki po svoji vsebini pomeni dejanje vročitve odločbe /257. člen ZUP) ter ostale listine, zlasti pa zapisnik o poškodovani pošiljki, po presoji pritožbenega sodišča nima podlage ugotovitev, da je bila tožniku sporna odločba (pravilno) vročena že 14. 8. 2010. Zato odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na tej podlagi pomeni bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (drugi odstavek 75. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja in se usposabljajo (pomožni zavarovalni zastopnik), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh prisotnih zavarovalnih zastopnikov (tistega z dovoljenjem za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in tistega brez takega dovoljenja). V nobenem primeru pa zavarovalni zastopniki brez dovoljenja ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
ZSS člen 29, 29/1, 31, 34, 34/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 76. ZS člen 30, 31, 32, 33, 34, 35.
ocena sodniške službe – predmet upravnega spora – sodno varstvo - upravno pravno razmerje – sodniško napredovanje – Personalni svet
Za izdajo oziroma izdelavo ocene sodniške službe ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Z oceno sodniške službe se samo po sebi (še) ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Oceno sodniške službe izdela Personalni svet na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) kot poseben organ sodne veje oblasti v smislu določil 30. do 35. člena Zakona o sodiščih (ZS) in torej ni izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da izpodbijana odločba tudi ni mogla biti izdana v upravno pravnem razmerju, zaradi česar ne uživa sodnega varstva v upravnem sporu. Pri izdelavi ocene sodniške službe gre za dejavnost strokovne narave, ki se izvaja po pravilih stroke in v skladu s kriteriji, ki jih taksativno določa prvi odstavek 29. člena ZSS, tako da na podlagi ugotovljenih dejanskih podatkov obsega strokovne ugotovitve.
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej, vendar gre, glede na ustaljeno upravnosodno prakso, za takšno škodo, ki je resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
Revident se zavzema za to, da bi njegovo dejanje presojali v smislu ustavnega testa sorazmernosti oz. opozarja na nesorazmernost izrečenega ukrepa glede na kazenskoprocesni institut dejanja majhnega pomena po četrtem odstavku 358. člena ZKP. Omenjena instituta ni mogoče neposredno prenašati in upoštevati pri izredni odpovedi delodajalca, saj le-ta ni disciplinska (kaznovalna) sankcija, temveč civilna sankcija zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi. Pri tem že sam ZDR določa, da je pogoj za zakonitost izredne odpovedi tudi obstoj okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015101
ZPP člen 319, 319/1, 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 184, 184/1.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – smrt tožnika v pritožbenem postopku – dedovanje terjatve za nepremoženjsko škodo – procesnopravno nasledstvo – materialnopravno nasledstvo – subjektivne meje pravnomočnosti - odločanje o pritožbi toženca – dopuščena revizija
Dopuščena revizija: Ali glede na določilo prvega odstavka 184. člena OZ smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o toženčevi pritožbi zoper ugodilni del sodbe, s katero je bila tožniku priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0015140
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4. ZPP člen 205, 205/1-1, 208, 208/1.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - univerzalno pravno nasledstvo družbe - pasivna procesna legitimacija - družbeniki - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Pasivna procesna legitimacija je v pravdi stvar tožeče, ne tožene stranke. Podana je že s tem, ko tožeča stranka označi toženo za dolžnika oziroma, določneje, za nosilca obveznosti iz materialnopravnega razmerja z njim kot upnikom. Vse ostalo, tj. ali je toženec res to, za kar ga tožnik označuje, dolžnik torej, pa je stvar stvarne legitimacije in s tem presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev
Ugotovitvene odločbe o obstoju oziroma neobstoju pogojev za izročitev tujca drugi državi ni mogoče enačiti s pravnomočno končano kazensko zadevo, kot jo zakon pogojuje za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.