bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – spoznavna kriza – pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena
O protispisnosti ni mogoče govoriti, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja, ko gre torej za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, pač pa le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave. To pomeni, da mora sodišče listini pripisati drugačno vsebino od tiste, ki jo ima v resnici, nič več, sicer očitek vsebinskega neujemanja z razlogi sodbe iz protispisnosti kaj hitro preraste v prikrito kritiko dokazne ocene.
Čeprav je bilo v danem primeru višino škode šele treba ugotavljati, strankama ni mogoče odreči pogodbene avtonomije glede omejitve dolžnikove odgovornosti z vnaprej določenim zneskom odškodnine, ki ga mora dolžnik plačati v primeru nastanka škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti. A s to omejitvijo, da lahko v primeru, če je tako določeni znesek v očitnem nesorazmerju s škodo - v smislu, da je očitno višji (ali nižji) - zainteresirana stranka zahteva razveljavitev takšne pogodbene določbe in doseže povrnitev škode skladno z določbo prvega odstavka 243. člena OZ.
Vendar pa pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerem bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Ravno to pa bi se zgodilo z upoštevanjem 8. člena pogodbe, ki tožečo stranko upravičuje do povrnitve pričakovanega dohodka (zneskov provizij), brez upoštevanja stroškov, ki bi ji nastali z opravljanjem pogodbene dejavnosti in morebitnih koristi, ki bi jih tožeča stranka imela pri kršitvi obveznosti. Iz navedenih razlogov je škoda, ki je zaradi kršitve pogodbe tožeči stranki (dejansko) nastala, v očitnem nesorazmerju s pogodbeno dogovorjeno odškodnino.
Zaradi neopredeljenosti višine bruto plače ob očitni spornosti le te in upiranju tožene stranke za obračun in izplačilo višjega zneska je izrek sodne odločbe, ki sledi nedoločnemu tožbenemu predlogu brez opredeljenega zneska bruto plače, glede reparacijskega zahtevka o obračunu bruto in izplačilu neto plače nerazumljiv in je v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri se višina bruto plače obsežno ugotavlja.
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od leta 2005 do 14. 8. 2008 prebivali tožniki, je od ceste oddaljena okoli 30 do 40 metrov, v tem obdobju je bil prvi tožnik zaradi zaposlitve odsoten 2-krat po 2-3 mesece, sicer pa, enako kot druga tožnica, brezposeln in praktično ves čas doma. Tretja in četrta tožnica sta bili zaradi šole odsotni z doma 5-6 ur dnevno in peta tožnica okoli 6-7 ur.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – procesna skrbnost stranke – opredelitev vrednosti spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevek – navadni sosporniki – nepopoln predlog – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da bi predlagatelj moral izkazati, da je v pravdnem postopku opredelil vrednosti posamičnih zahtevkov, uveljavljanih v razmerju do posameznega toženca.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 87, 137, 137/1, 139, 380, 380/2.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - vabilo na zagovor - vročitev odpovedi po pooblaščencu - vročitev vabila na zagovor - nepotrebnost zagovora
Obrazložitev sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da je pooblaščenec tožene stranke na zahtevo pooblaščenke tožnice le-tej podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni mogoče šteti za osebno vročitev in je po stališču sodišča druge stopnje razlog za nezakonitost odpovedi, je materialnopravno napačna. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče veljavno vročiti pooblaščencu.
Zakon z zahtevo po zagovoru in pisnem vabilu na zagovor z obrazloženim razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 83. člena ZDR) zasleduje namen seznanitve delavca z očitki kršitev pogodbenih in drugih obveznosti zaradi priprave na obrambo, ki jo delavec realizira z zagovorom. Tega namena ni mogoče doseči, niti ga ni ustrezno zahtevati, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca že v naprej neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
ZPP člen 371, 380, 380/1. OZ člen 198, 347, 347/1, 349. ZOR člen 219, 372, 372/1, 374. ZASP člen 81, 146, 146/1, 146/1-1, 146/1-4, 153.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava
ZASP v primerih, kot je obravnavani, predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj (licenc) uporabnikom za uporabo avtorskih del (glej 1. točko 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja in nadomestila (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice urejeno (dogovorjeno) s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem primeru je po Pravilniku, ki predvideva mesečno plačevanje honorarjev in nadomestil, za katera sicer velja splošni zastaralni rok, mogoče sklepati o občasni naravi vtoževanih terjatev in posledično o triletnem zastaralnem roku po prvem odstavku 347. člena OZ (prej prvem odstavku 372. člena ZOR).
Ker v konkretni zadevi med pravdnima strankama ni bila dogovorjena (dovoljena) uporaba avtorskih del, je toženec kršil avtorske pravice, ki jih ščiti tožnik, in je temelj tožbenega zahtevka, upoštevaje tožnikovo trditveno podlago, mogoče najti v določbah OZ (prej ZOR) o neupravičeni obogatitvi (konkretneje v določbi 198. člena OZ oziroma prej 219. člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava pa tožnik ne uveljavlja.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša, v kateri sta v relevantnem obdobju od 1. 1. 2006 do 14. 8. 2008 prebivali tožnici, je od ceste oddaljena 40 metrov, v tem obdobju pa sta bili tožnici praktično ves čas doma (prva tožnica je upokojenka, druga tožnica je invalid I. kategorije).
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 282, 282/2, 296, 298, 298/1, 305, 305/4.SPZ člen 167, 167/1, 167/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ločitvena pravica - prijava v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - sistemska razlaga zakona
Ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno, torej ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
ZPP člen 367, 367/1, 367/2, 371, 377, 378. ZOR člen 210.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – povrnitev vlaganj v nepremičnino – neupravičena pridobitev – zavrženje revizije
Sodišči sta zaključili, da so v nepremičnino tožencev vlagale vse pravdne stranke, vključno s tožnikom. Vendar je za odločitev v tej zadevi ključna njuna ugotovitev, da se vrednost nepremičnine s tem ni povečala in da toženci ob upoštevanju obogatitvenega načela s temi vlaganji niso bili obogateni.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – vrednost navedena v točkah – zavrženje revizije
V tožbi je tožnica vrednost spornega predmeta označila z navedbo „zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe pct. 1.300.000 tč. in sklenitev kupoprodajne pogodbe.“ V točkah označena vrednost spora po stališču sodne prakse pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta in ima za posledico nedovoljenost revizije.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015070
ZIZ člen 273, 273/1-3. ZZK-1 člen 79, 80.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba - pravni posel - nepremičnina v družbeni lastnini - zaznamba spora v zemljiški knjigi - učinki zaznambe spora - proposestvovanje
Na zaključek, da tožničin prednik oziroma tožnica ni pridobila lastninske pravice niti na podlagi priposestvovanja niti na podlagi pravnega posla, ne vpliva dejstvo, da je bil tekom tega pravdnega postopka izdan sklep o zaznambi spora. Zaznamba spora ima učinke samo, če je v zemljiško knjigo vpisana. Izostanek njenega vpisa pa nima učinkov, ne glede na to v čigavi sferi je okoliščina, da do vpisa ni prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001922
ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 189, 189/2. ZUN člen 82.
sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izgubljeni dobiček - dokazovanje - upravna pristojnost - načelo kontradiktornosti - odškodnina - povrnitev premoženjske škode - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega postopka - identičnost historičnega dogodka in strank postopka
Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku je prekršeno, če sodišče svojo odločbo opre na izvedensko mnenje, izdelano v drugem postopku, v katerem vlagatelj revizije ni bil stranka in ni imel možnosti sodelovati; to pa je popolnoma drugačna situacija od te, ki je obravnavana v tem postopku, ko je sodišče prve stopnje navedlo, da je upoštevalo tudi nekatere dokaze, pridobljene v drugi zadevi, v kateri je šlo za presojo odgovornosti tožene stranke za isti (samo časovno različen) življenjski dogodek, stranki obeh postopkov pa sta bili isti.
Zakonitosti odločbe Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, s katero sta bili razveljavljeni lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki ju je tožeči stranki izdala občina, sodišče ne more in ne sme preverjati v pravdnem postopku, ker za kaj takega ni pristojno.
Glede na to, da je tožničina trditvena podlaga glede nastanka škode zaradi toženčeve kršitve konkurenčne klavzule pomanjkljiva in presplošna, v delu pa tudi neustrezna, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine pravilna.
Zaradi načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – drugi tehtni razlogi
Delegacija iz razlogov smotrnosti je mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razloge, ki jih tožeča stranka navaja, skuša prikazati kot druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Očitki so presplošni in z ničemer podprti.
premoženjsko zavarovanje – izguba zavarovalnega kritja – zavarovalna pogodba - zavarovalna polica – sprememba zavarovalne pogodbe – izdaja nove zavarovalne police – plačilo premije – zamuda s plačilom premije
Samo zato, ker je polica tudi legitimacijski papir, je uveljavljena praksa, da se morebitne spremembe zavarovalne pogodbe dogovarjajo z izdajo nove police, praviloma z novo številko, ki predstavlja „čistopis“ prvotne pogodbe z upoštevanjem sprememb oziroma dopolnitev. V času škodnega dogodka ni obstajala obveznost tožene stranke, da izplača odškodnino. Tožena stranka je tožeči stranki vročila priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije, ta pa je premijo plačala po nastanku škodnega dogodka, zato je zavarovalnica, upoštevaje določbo tretjega ostavka 937. člena OZ, utemeljeno odklonila plačilo odškodnine. Tožnik je s plačilom premije v enem letu od njene zapadlosti sicer obdržal pogodbo v veljavi, vendar s tem ni mogel za nazaj vzpostaviti zavarovalnega kritja. Drugačna razlaga določbe petega odstavka 937. člena OZ bi bila v očitnem nasprotju z aleatorno naravo zavarovalne pogodbe.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo sta nižji sodišči odločili le o primarnem zahtevku iz nasprotne tožbe. V nasprotni tožbi sta tožnika S. S. in M. S. primarno zahtevala ugotovitev, da sta lastnika nepremičnine vsak do ¼, kar jima je zemljiškoknjižna lastnica H. S. dolžna priznati in jima izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, sicer jo bo nadomestila sodba. V nasprotni tožbi sta vrednost spornega predmeta označila: „nasprotna tožba na priznanje lastninske pravice pcto. 1.150.000,00 SIT.“ Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da na vsakega od obeh tožnikov odpade polovica od v nasprotni tožbi navedene vrednosti spornega predmeta Vrednost izpodbijane pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.