odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - resnost opozorila
Delodajalec lahko pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Presoja sodišča v kasnejšem sporu o zakonitosti odpovedi je v tem primeru omejena le na kontrolo, ali je do kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, sploh prišlo in ali ni bilo opozorilo podano iz sicer protipravnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015099
Splošni zavarovalni pogoji NE-94. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – razlaga zavarovalne police in splošnih zavarovalnih pogojev – življenjsko in nezgodno zavarovanje – delna invalidnost – višina zavarovalne vsote - dopuščena revizija
Predlogu tožeče stranke se ugodi in se revizija dopusti glede pravnih vprašanj:
ali je na podlagi police št... in Splošnih pogojev Zavarovalnice ... NE-94 ob nastopu 50 % invalidnosti zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu celotno dogovorjeno zavarovalno vsoto za invalidnosti do vključno 50 %, torej v konkretnem primeru 18.168,21 EUR, ali le polovico zavarovalne vsote oziroma znesek 9.084,15 EUR in
ali na podlagi istih splošnih pogojev tožnici pri pogodbeno dogovorjeni invalidnosti do vključno 50 % v znesku 18.168,21 EUR pripada ustrezni del zavarovalne vsote za vsak odstotek invalidnosti v znesku 363,36 EUR ali v znesku 181,68 EUR.
ODZ paragraf 891, 894. ZZT člen 26. ZOR člen 422. OZ člen 403. ZNZGP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-1.
tvrdka - javna trgovinska družba - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij - obveznosti nacionaliziranih podjetij - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - obveznosti, ki so nastale v poslovanju izven delovnega področja podjetja - prenehanje obveznosti - zastaranje - zadržanje zastaranja - korealnost - solidarne obveznosti - solidarnost dolžnikov - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - nacionalizacija - denacionalizacija - pravno nasledstvo - pasivna legitimacija
Zden (niti kakšen drug zakon) ne predvideva, da bi z vrnitvijo premoženja podržavljenega podjetja na upravičence oziroma njihove pravne naslednike prešle tudi obveznosti tega podjetja.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je druga toženka revizijo vložila prepozno. Revizijo je poslala na pritožbeno sodišče, kamor je prispela v roku iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Vendar pa je na prvostopenjsko sodišče, kamor bi jo druga toženka morala vložiti (373. člen ZPP), prispela po izteku tega roka. Ob upoštevanju, da v odločbi pritožbenega sodišča ni pravnega pouka o roku, v katerem je treba vložiti revizijo, ne o tem, na katero sodišče jo je treba vložiti, revizijsko sodišče zaključuje, da je vložitev revizije pri nepristojnem sodišču treba pripisati nevednosti tožnice, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP.
Mimo določbe 286.b člena ZPP oziroma presoje sodišča po tej določbi, ki je sploh ne izpodbija, toženec ne more uspešno uveljavljati kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006017
ZP-1 člen 2, 56, 56/3, 156, 156-1.
odločba o prekršku – opis prekrška v izreku – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – nasilno in drzno vedenje – zakonski znaki prekrška
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vodno zemljišče morja – nasutje morskega dna – zemljišča nastala z nasutjem - gradnja marine – lastninjenje vodnih zemljišč – pravica gospodarjenja občine – pravica upravljanja z marino – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena pridobitev – pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj – sklepčnost tožbe
Zemljišča nastala z nasutjem je za potrebe ugotavljanja lastninske pravice potrebno obravnavati kot zemljišča morskega dna, torej kot vodna zemljišča. Vodna zemljišča pa se niso lastninila na podlagi določb ZLNDL, temveč skladno s 1. členom ZLNDL na podlagi določb posebnega zakona - Zakona o vodah iz leta 2002 . Ker se sporna zemljišča niso lastninila na podlagi določb ZLNDL, za odločitev v tej zadevi tako ni pomembno vprašanje dejanskega imetništva pravice uporabe, ki ga izpostavlja tožeča stranka v reviziji.
dovoljenost pritožbe zoper sklep višjega sodišča o stroških - pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe
Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu URS ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče. Kadarkoli višje sodišče glede teme, o kateri odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je sicer zoper tak sklep mogoča pritožba. Vendar pa velja izjema za odločbo o stroških postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS4001972
ZSZ člen 45, 49, 50, 51. ZPP člen 13, 14.
stavbna zemljišča – cena stavbnega zemljišča - oblikovanje cene stavbnega zemljišča – določljiva cena – zakonski parametri za oblikovanje cene – oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo
ZSZ je v 50. členu opredelil parametre, ki sestavljajo ceno, dokončno oblikovanje cene pa prepustil občinskim predpisom. Takšen način oblikovanja cene povzema tudi določba 4. člena Pogodbe, ki za izračun cene napotuje na uporabo Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86) in Investicijskega programa za območje urejanja ... Po tej metodologiji je izvedenec gradbene stroke v sodelovanju z izvedenko ekonomske stroke ceno tudi izračunal.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine - ustalitev krajevne pristojnosti – stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
ZOR člen 361. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 116, 117, 120.
gradbena pogodba - končna situacija - dospelost terjatve iz končnega obračuna - zastaranje - gradbene uzance
V primeru, ko sta stranki v gradbeni pogodbi obveznost plačila ali dela plačila vezali na dokončni obračun, pravica terjati to plačilo res ne dospe z izdajo računa, začasne ali končne situacije, ampak šele s sklenitvijo dokončnega obračuna. Tak dogovor odlaga dospelost le za čas, dokler „traja delo“ z dokončnim obračunom, to pa je skladno s 117. uzanco šestdeset dni od dneva sprejema in izročitve. Morebitne poznejše ponudbe ene ali druge stranke, enako kot „obračun“, ki ga stranka opravi v okoliščinah iz uzance 120, lahko pomenijo le novo poravnalno ponudbo, ki pa ne more odlagati pravice upnika, da terja izpolnitev obveznosti druge stranke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dejanska raba zemljišča odločilna za uporabo določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VS0015166
ZIZ člen 170, 170/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZZK člen 5, 5/3, 34, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3, 88. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 135, 135/1. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 26. ZPP člen 319, 332.
izvršba na nepremičnino – zaznamba izvršbe – vrstni red vpisa – pridobitev zastavne pravice – učinek zastavne pravice – učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo – začetek zemljiškoknjižnega postopka – vpis, ki ga sodišče opravi po uradni dolžnosti – predlog za izvršbo – sklep o izvršbi – vpis plombe – preuranjena plomba – fantomska plomba – zavarovanje terjatev – sredstva zavarovanja – predhodna odredba – predznamba zastavne pravice – vezanost pravdnega sodišča na odločbo zemljiškoknjižnega sodišča
Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe učinkuje, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Pred tem vpisane plombe ne varujejo vrstnega reda vpisa zaznambe izvršbe.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih – odločanje sodišča – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovni državni tožilec z navajanjem, da sodišče dejanskega stanja ni popolno in pravilno ugotovilo, ker ni izvedlo določenih dokazov, s čimer naj bi kršilo določbo četrtega odstavka 65. člena ZP-1, izraža nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
predlog za dopustitev revizije – novo pooblastilo – prirejeno pooblastilo – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil datum 16. 12. 2010 s popravki in uporabo belila predrugačen v datum 16. 11. 2011. Ker je bila sodba pritožbenega sodišča izdana 21. 9. 2011, to pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo.
pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - postopek z zahtevo za sodno varstvo - dejanje, ki meri na pregon
Dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi. Gre za procesna dejanja, ki jih je potrebno izvesti, da lahko ta organ odloči o tem, ali je podan prekršek in obdolženčeva odgovornost zanj oziroma za procesna dejanja, ki so v relevantni zvezi s to odločitvijo.
Odločitev predsednika višjega sodišča o odstopu oziroma prenosu zadev v reševanje drugemu okrajnemu sodišču ni tako dejanje, ki bi merilo na pregon storilca prekrška.