povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – odstop od sodne prakse – dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine - stanovanjska hiša tožničinih staršev, v kateri je v relevantnem obdobju od 23. 10. 2004 do junija 2005 (9 mesecev) prebivala tožnica, je od ceste oddaljena 10 metrov, v tem obdobju pa je bila tožnica hrupu izpostavljena ves čas. Po preselitvi je živela na drugem naslovu, a se je v obdobju od junija 2005 do 13. 1. 2008 (30 mesecev) med tednom vsakodnevno vračala nazaj k staršem, saj jim je bila pomoč na kmetiji nujno potrebna; slednje obdobje je bila hrupu izpostavljena le čez dan (ponoči in med vikendi pa ne), kar se je odražalo na njenem duševnem ravnovesju.
postopek o prekrških – stroški postopka – odločba prekrškovnega organa – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – pravica do pritožbe
ZP-1 izključuje pravico do pritožbe glede stroškov postopka v odločbah sodišča prve stopnje, storilcu prekrška pa daje pravico do pravnega sredstva - zahtevo za sodno varstvo, če je odločbo o stroških izdal prekrškovni organ.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb – prekršek neznatnega pomena - opomin
Če odločba prekrškovnega organa vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, in jim sodišče, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, zgolj pritrdi, ni podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
pridobitev lastninske pravice na premičnini - pravni posel – posestni konstitut – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec
Za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na spornih hladilnih komorah ni bilo veljavnega pravnega naslova. Ker to pomeni, da je tožniku umanjkala že prva predpostavka, potrebna za spremembo lastništva, se z drugo, tj. vprašanjem, ali je posest izvršilnega dolžnika (prodajalca) na spornih stvareh morda rezultat posestnega konstituta, revizijskemu sodišču ni bilo treba ukvarjati.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 40c, 40c/3, 164, 165, 165/4.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – prodaja deleža družbenika v družbi
Z določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ za primer naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo dolžnikovih nepremičnin predvidene izjeme od splošnega pravila o krajevni pristojnosti iz določbe tretjega odstavka 40. c člena istega zakona ni mogoče širiti tudi na primere naknadne kumulacije izvršilnih sredstev s prodajo deleža družbenika v družbi.
odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna doba pri delodajalcu
Glede na ureditev odpovednega roka v ZDR je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je za odločitev v sporu pomemben le seštevek obdobij delovne dobe tožeče stranke pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih, ne glede na kontinuiteto njene zaposlitve oziroma ne glede na tako imenovano delovnopravno nasledstvo na podlagi spremembe delodajalca v smislu 73. člena ZDR oziroma na podlagi prevzema na delo v smislu 15. člena bivšega ZTPDR in podobnih podlagah.
ZDR člen 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2. ZPP člen 380, 380/2.
letni dopust – nadomestilo za neizrabljeni letni dopust – odškodnina za neizrabljen letni dopust – možnost izrabe letnega dopusta – bolniška odsotnost
Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi.
Delavec v obdobju, v katerem je upravičen do odsotnosti z dela v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ni dolžan koristiti
ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 81, 81/5, 337, 343, 343/1, 352.ZIZ člen 55, 55-8, 55-9.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razlaga zakona - zavrženje pritožbe - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dovoljenost pritožbe - procesno nasledstvo - časovne meje pravnomočnosti - namenska razlaga - aktivna stvarna legitimacija - jezikovna razlaga - osebne pravice - pritožba tožene stranke - smrt oškodovanca kot tožnika med pritožbenim postopkom in vodenje - prehod terjatve na dediče
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem s pravnomočno sodbo (ali pisnim sporazumom). To pomeni, da v trenutku smrti tožnika – med pritožbenim postopkom - na dediče ni mogla preiti in je ugasnila.Kadar pritožnica svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more (več) izboljšati (terjatev iz naslova nepremoženjske škode namreč ni več), pravni interes za pritožbo ni podan.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje za določen čas
Tožena stranka je sočasno, ko je tožnikom odpovedala pogodbe o zaposlitvi zaradi zmanjšanih potreb po delu (takšnega števila) voznikov, zaposlovala na istih delih delavce za določen čas – in to zaradi začasno povečanega obsega dela. Torej v času odpovedi evidentno ni moglo iti za zmanjšan obseg dela voznikov.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 227.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - višina stroškov - dokazno breme
Tožnik je sporni pregled opravil pred operacijo prednjih križnih vezi, za katero ni pridobil predhodne odobritve tožene stranke, niti niso bili stroški operacije tožniku priznani v tem socialnem sporu. Zato je pritrditi revizijskim navedbam, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 227. člena Pravil in tožniku priznalo povračilo stroškov kontrolnega pregleda kot samostojne zdravstvene storitve, saj za to ni imelo pravne podlage v določbah Pravil.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je bila zakonita in je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo z iztekom odpovednega roka. Taka odločitev pa pomeni, da je neutemeljen tudi zahtevek za reintegracijo in prav tako tudi za vse denarne zahtevke za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela. Prav tako v takem primeru ni podlage za odločanje o odškodnini po 118. členu ZDR.
ZPIZ člen 134. ZPIZ-1 člen 397, 446. ZTPDR člen 49. SKPgd člen 43.
invalid II. kategorije - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – plača - stimulativni del plače -delovna uspešnost
Del plače na podlagi delovne uspešnosti je sestavni del plače, ki je bil, sklicujoč se na podjetniško kolektivno pogodbo, določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da je tožnica ta del plače (stimulativni del v višini 34%) prejemala v skladu z določbami podjetniške kolektivne pogodbe in torej v skladu s pogodbo o zaposlitvi, je presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka v plačo, določeno ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo utemeljeno vštela tudi ta del plače, pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prestajanje zaporne kazni - prestajanje zaporne kazni več kot šest mesecev – seznanitev z odpovednim razlogom – zagovor - pooblastilo za odpoved - odvetnik
Dejstvo daljšega prestajanja zaporne kazni od 6 mesecev je eden izmed elementov razloga za izredno odpoved po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato ni dovolj, da delodajalec izve za prestajanje zaporne kazni, seznanjen mora biti tudi z njegovim trajanjem.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 207. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 36, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sindikalni zaupnik
Kot nepotrebno naj bi postalo, da tožnica delo predsednice sindikata opravlja na profesionalen način, na za to posebej sistemiziranem delovnem mestu. Opredelitev in ukinitev delovnega mesta profesionalnega sindikalnega zaupnika ni vezano na potrebe v delovnem procesu pri delodajalcu. Pomeni dogovorjen način zagotavljanja dela sindikalnih zaupnikov, kar je zakonska obveznost delodajalca (207. člen ZDR). Zato spremembe v organizaciji delovnega procesa in potrebe po opravljanju določenega dela v tem procesu neposredno nimajo vpliva na potrebnost ali nepotrebnost dela sindikalnega zaupnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – rok za odpoved
Tožena stranka pogodbe o zaposlitvi tožniku v letu 2008 ni odpovedala. Ne zato, ker ne bi obstajal utemeljen poslovni razlog, temveč zato, ker tožniku kot zaščitenemu delavcu tega ni mogla in smela. Kakor hitro pa (zakonske) zaščite pred odpovedjo ni bilo več, je odpadla tudi ovira za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri odločitvi o tem, pa se tožena stranka ni oprla le na okoliščine in razloge, ki jih je ugotavljala v šolskem letu 2008/2009, temveč je dejansko preverjala, ali razlogi še vedno obstajajo tudi v novem šolskem letu.
ZPol člen 67, 67/1, 67/1-2, 68. Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb člen 53. ZSKZDČEU člen 114.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna kazenska sodba - delavec policije - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Na podlagi Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb in ZSKZDČEU je vzpostavljeno sodelovanje med državami članicami v smislu medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti.
Pravnomočnost sodbe je dejstvo, ki nastopi po zakonu pod določenimi pogoji in na to dejstvo obstoj klavzule oziroma potrdila ne vpliva. Izdaja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 68. člena ZPol je vezana na prejem pravnomočne sodbe in ne na prejem potrdila o pravnomočnosti.
ZOR člen 204, 204/1. ZPP člen 81, 81/5, 337, 343, 343/1, 352. ZIZ člen 55, 55-8, 55-9.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razlaga zakona - zavrženje pritožbe - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - dovoljenost pritožbe - procesno nasledstvo - časovne meje pravnomočnosti - namenska razlaga - aktivna stvarna legitimacija - jezikovna razlaga - osebne pravice - pritožba tožene stranke - smrt oškodovanca kot tožnika med pritožbenim postopkom in vodenje - prehod terjatve na dediče
Terjatev za nepremoženjsko škodo svojo osebno naravo izgubi šele s priznanjem s pravnomočno sodbo (ali pisnim sporazumom). To pomeni, da v trenutku smrti tožnika – med pritožbenim postopkom - na dediče ni mogla preiti in je ugasnila.
Kadar pritožnica svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspela, ne more (več) izboljšati (terjatev iz naslova nepremoženjske škode namreč ni več), pravni interes za pritožbo ni podan.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006028
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420. KZ člen 146, 146/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sprememba obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – grdo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
Dejanje, storjeno v drugem časovnem obdobju in na drugačen način, ne more konzumirati drugega istovrstnega kaznivega dejanja, čeprav storjenega zoper isto oškodovanko.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - zavrženje revizije
Revidentka je revizijo vložila po pooblaščenki, univ. dipl. pravnici, z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa ni niti odvetnica niti zakonita zastopnica toženke.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
denacionalizacija – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračanje podjetja – vračanje premoženja v različnih oblikah - metoda neto aktive – obseg premoženja - glavna obravnava
Vrednost z denacionalizacijo vrnjenega podjetja (v naravi in odškodnini) ne sme preseči vrednosti neto aktive podjetja. Zato je denacionalizacijski organ, ki odloča o vračanju premoženja v kombinaciji različnih oblik, ki vključujejo tudi vračanje v obliki odškodnine, dolžan ugotoviti vrednost neto aktive. Od njene vrednosti in vrednosti že vrnjenega premoženja pa je odvisno, do česa je denacionalizacijski upravičenec še upravičen.