ZPP člen 86, 86/3, 367, 367/4, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek delitve solastnine - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o nepravdnem postopku za postopek delitve stvari v solastnini revizije ne predvideva, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015246
ZTLR člen 53, 53/3. ZOR člen 154, 186, 189, 190. ZPP člen 7, 180, 212.
dopuščena revizija – povrnitev škode zaradi manjvrednosti nepremičnine – ustanovitev služnosti v javno korist – sprememba imetnika lastninska pravice na služeči nepremičnini med pravdo – sprememba trditvene in dokazne podlage
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti stališča sodišč nižjih stopenj, da je v konkretnem primeru – v sporu o povračilu škode zaradi manjvrednosti nepremičnine zaradi ustanovitve služnosti v javno korist – sprememba imetnika lastninske pravice na tej (služeči) nepremičnini, do katere je prišlo med pravdo, zahtevala (tudi) spremembo trditvene in dokazne podlage tožnikov.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3.
lastninjenje – originarna pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – funkcionalno zemljišče – predmet prodajne pogodbe - imetništvo pravice uporabe
Zmotno je stališče sodišč, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče že predmet prodajne pogodbe, da bi lahko tožnikov pravni prednik na tem zemljišču pridobil pravico uporabe in kasneje na podlagi ZLNDL lastninsko pravico. V skladu z ZPN se namreč s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Z nakupom stanovanjske hiše kupec torej že na podlagi zakona pridobi tudi pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču oziroma kasneje, skladno z določbami ZLNDL, tudi (so)lastninsko pravico.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje vprašanje obsega zemljišča, na katerem je tožnikov pravni prednik z nakupom stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja pridobil pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico, presojati na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih sta bili stavba in gospodarsko poslopje zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog državnega tožilca – načelo kontradiktornosti - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Predlog državnega tožilca, ki se v celoti sklicuje na že podane predloge in odločbe sodišča, je ustrezno obrazložen in sposoben za obravnavo.
Obrambi bi morala biti dana možnost izjaviti se o predlogu za podaljšanje pripora, vendar pa vložniki zahteve za varstvo zakonitosti ne obrazložijo, v čem je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
Odsotnost enega od štirih elementov civilnega delikta pomeni neutemeljenost odškodninskega zahtevka. Dokazno breme glede obstoja škode in njene višine je na strani oškodovanca.
Za odgovor na neutemeljenost procesnega očitka v zvezi z odločitvijo v škodo toženca zadostuje napotilo na vsebino 359. člena ZPP in opozorilo, da toženec ni bil edini pritožnik, še več, toženec prvostopenjske odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka ni izpodbijal, pač pa o zavrnitvi nasprotnega tožbenega zahtevka. Vložitev tožbe zaradi vrnitve posojila ni nedovoljeno razpolaganje, ki naj bi nasprotovalo moralnim pravilom. Za uporabo pravila o prostem preudarku pri določitvi višine škode zakon terja določene pogoje, katerih obstoj mora stranka zatrjevati pravočasno že v postopku na prvi stopnji.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015179
OZ člen 131, 190. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme
Tožnica svojega trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z uveljavljanima zahtevkoma (odškodninskim in obogatitvenim) glede na neizpodbojne dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj ni zmogla.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – podelitev koncesije - primernost in strokovna utemeljenost kadrovskega pogoja za koncesionarja - zaposlenost veterinarjev – krajši delovni čas – zelo hude posledice – ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme je na strani revidenta.
Ker revidentova neizbira ne temelji na dejstvu, da ima revident zaposleno in prijavljeno veterinarko s krajšim delovnim časom, temveč na dejstvu, da revident na novih začetih 300 KMG-MID s prijavljeno kadrovsko zasedbo ni pokril polnega delovnega časa enega delavca, izpostavljeno vprašanje ni pomembno za odločitev v obravnavanem primeru in zato tudi ne more biti pomembno pravno vprašanje.
Pridobitev nove koncesije na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril in kot tako (tudi za dosedanjega koncesionarja) zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Zakonski oziroma samski stan obsojenca ne predstavlja olajševalne okoliščine, prav tako tudi ne namera obsojenca in njegove žene, da bosta imela otroka.
Pri obligacijah prizadevanja so okoliščine, ki so sicer pomembne za razlikovanje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti od odškodninske odgovornosti za civilni delikt, še posebej prepletene. Kakor hitro je ugotovljeno, da je mandatar kršil pravila stroke in ravnal v nasprotju s prevzetimi pogodbenimi obveznostmi, je njegovo ravnanje protipravno.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi tožnik tožencema naročil vložitev tožbe zoper točno določeno pravno osebo, je treba njuno postopanje v zvezi s sporno spremembo tožbe presojati v luči določbe tretjega odstavka 751. člena ZOR, ki prevzemnika, kateremu naročitelj ni dal določenih navodil o poslu, zavezuje, da mora, upoštevaje predvsem interese naročitelja, ravnati kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar, če gre za neodplačno naročilo, pa tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnal v lastni stvari. Toženca kot odvetnika je zavezovala skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma profesionalna skrbnost.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 23, 24, 24/1, 24/2, 24/3. ZPP člen 80, 325, 325/1, 325/2.
dovoljenost pritožbe – zavrženje – smrt stranke – pritožba, vložena v imenu pokojnega pritožnika – nedovoljena pritožba - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – prepozen predlog za dopolnitev sklepa - sodne takse
Neobstoječa oseba ne more vložiti pritožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka po vložitvi pritožbe, vložene v imenu mrtvega pritožnika, zato ni mogoče odpraviti.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse, vložen dne 19. 10. 2010, je glede na 8-dnevni rok po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 prepozen, saj je bil drugotožnik z zamudo seznanjen najkasneje dne 2. 9. 2010, ko je prejel sklep o ugotovitvi umika pritožbe in zavrženju predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
Predlog za dopolnitev sklepa, vložen dne 7. 10. 2010, je glede na 15-dnevni rok po prvem odstavku 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 prepozen, saj je bil drugotožniku sklep, glede katerega je predlagal dopolnitev, pravilno vročen dne 2. 9. 2010.
razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Po izrecni določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Revizijsko sodišče in stranke so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki so prestala preizkus tudi na pritožbeni stopnji.
Pri uveljavljanju dveh zahtevkov z različno podlago ima navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 180, 180/2, 319. ZTLR člen 37. ODZ paragraf 974.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - zavrženje revizije - subjektivne meje pravočasnosti - reivindikacijska tožba - posodba do preklica - prekarij - brezplačna raba nepremičnine
Izostala ocena vrednosti spornega predmeta iz nasprotne tožbe za ugotovitev toženčeve lastninske pravice in izdajo zemljiškoknjižne listine ima za posledico nedovoljenost revizije.
Iz pravil o subjektivnih mejah pravnomočnosti izhaja, da sta na v konkretni zadevi zavrnilni sodbeni izrek o toženčevi lastninski pravici vezani obe pravdni stranki. Zato toženec v revizijskem postopku proti revizijsko izpodbojni odločitvi o samem tožbenem zahtevku ne more doseči drugačne presoje o svojem lastništvu v okviru ugovora kot obrambnega sredstva proti tožnikovem reivindikacijskemu zahtevku.
Soglasje tožnikovega pravnega prednika s 17. 6. 1981 toženca ne upravičuje do brezplačne rabe zemljišč v neomejenem časovnem obdobju. Na tej podlagi vzpostavljeno pravno razmerje je prekarij, torej neobvezna posodba do preklica. Zato lahko lastnik terja stvar nazaj poljubno in kadarkoli.
(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže.
Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da ima tožnica predkupno pravico?
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da zaradi navideznosti sporazumne razveze prodajne pogodbe ni prišlo do prenehanja pravice predkupnega upravičenca zahtevati sklenitev prodajne pogodbe?
Ugovor, da je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo ustavno pravico iz 19. člena Ustave RS (varstvo osebne svobode), ni utemeljen. Tožniku je bil v prisotnosti njegove pooblaščenke po tolmaču ustno naznanjen ukrep omejitve gibanja. Pojasnjeno mu je bilo, da se bo ta ukrep izvajal v prostorih Centra za tujce v Postojni in da bo v skladu s četrtim odstavkom 51. člena ZMZ prejel pisni odpravek sklepa o omejitvi gibanja v materinem jeziku, s tem pa je bilo uresničeno varstvo osebne svobode iz določbe 19. člena Ustave RS, po kateri mora biti vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – dodatni rok – poslovna odškodninska odgovornost – najemna pogodba - zamuda z izročitvijo ključev – trditvena podlaga – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ker rok za izpolnitev pogodbe ni bil bistvena sestavina pogodbe, je tožnik moral tožencu dati dodatni rok za izročitev ključev najetega poslovnega prostora. Vendar pa sam v tem dodatnem roku po ključe ni prišel, zato neizpolnitve pogodbe ni mogoče pripisati tožencu. Vzročna zveza med dvodnevno zamudo pri izročitvi ključev in zatrjevano škodo ni dokazana, saj tožnik v tej smeri ni zmogel ponuditi ustreznih trditev.
pritožba – vročanje prokuristu – zastopnik prokurist samostojnega podjetnika posameznika – oseba določena za sprejemanje dokumentov – oseba, ki razpolaga s pečatom
Vročitev pošiljke samostojnemu podjetniku posamezniku, ki kljub pozivu in urgenci sodišča prve stopnje, ni posredoval podatkov, kdo je njegov zastopnik oziroma oseba, ki ji je zaupano razpolaganje z njegovim pečatom in ob upoštevanju dejstva, da je bil prevzemnik pošiljke kot pritožnikov „zastopnik – prokurist“ vpisan v Poslovni register Slovenije, je bila v skladu z 91. členom ZUP, saj se „zastopnika – prokurista“ glede na navedene okoliščine utemeljeno šteje za osebo, ki je bila določena za sprejemanje dokumentov.
Pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni sklenjena v skladu s prisilnimi določbami ZKZ, je nična (103. člen ZOR). Zato je za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka pomembno ali so določbe ZKZ ob sklenitvi aneksa veljale in ali je ob sklenitvi aneksa prodano zemljišče imelo status kmetijskega zemljišča.
Poglavje ZKZ je bilo razveljavljeno od 28. 3. 2003 do uveljavitve ZKZ-B dne 17. 4. 2003, ko so spet začele veljati prisilne določbe glede prodaje kmetijskih zemljišč. Aneks je bil sklenjen 18. 12. 2002, torej v obdobju, ko so veljale določbe o obvezni prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ. Tako je nepravilno materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da sankcija ničnosti aneksa ne more zadeti.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015089
ZKZ člen 83, 83/1, 83/3, 96, 96/4. ZTLR člen 28, 28/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – kmetijsko zemljišče – komasacijski postopek – menjalna pogodba - ničnost – priposestvovanje
Razpolaganje z zemljiščem, ki je v postopku komasacije, je nedovoljeno, kar pomeni, da je pogodba, vsaj v delu glede spornega kmetijskega zemljišča, nična.