ZBPP člen 2, 2/3. ZUS člen 16, 18, 18/3, 68.ZPP člen 343, 352.
pasivna legitimacija v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči
Prava pasivno legitimirana stranka je predsednica Delovnega in socialnega sodišča in zato dodatna označba tožene stranke: "okrožna sodnica svetnica " ni pravilna in zakonita.
oblike denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev v last - gramoznica - izvajanje podeljene rudarske pravice
Zemljišče, na katerem se - čeprav je podeljena rudarska pravica - izkopava gramoz, na podlagi koncesijske pogodbe, ni stavbno zemljišče, zaradi česar se lahko vrne v last denacionalizacijskemu upravičencu.
denacionalizacija - obnova postopka - ugotavljanje utemeljenosti obnovitvenega razloga
Šele v primeru izpolnjenih formalnih pogojev iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 lahko pristojni upravni organ ugotavlja utemeljenost uveljavljanega obnovitvenega razloga in odloči na podlagi 257. člena ZUP/86.
očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - objektivno in subjektivno utemeljen strah
Tožeči stranki v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, pa tudi grožnje njej s strani posameznika niso takšne okoliščine, da bi se lahko utemeljeno čutila resno ogrožena. Zato njej strah pred preganjanjem ni objektivno in tudi ne subjektivno utemeljen.
očitno neutemeljena prošnja - zavajanje in zloraba azilnega postopka
Ker je tožnik ob podaji prošnje za azil dne 27.2.2004 izrecno izjavil, da še ni zaprosil za azil v drugi državi, na podlagi prstnih odtisov pa je bilo ugotovljeno, da je za azil zaprosil v Franciji že 1.10.2003, so izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje zaradi namernega zavajanja.
ZOFVI člen 92, 92/3, 94, 96. ZUS člen 76. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 2, 2/1, 9, 20, 11, 12, 13.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - predpisana stopnja in smer izobrazbe
Za napredovanje v naziv svetovalec mora zainteresirani izpolnjevati predpisane splošne (izobrazba in strokovni izpit) ter posebne pogoje. Če zainteresirani nima predpisane stopnje in smeri izobrazbe oziroma če nima opravljenega strokovnega izpita, ne more napredovati v naziv svetovalec, tudi če izpolnjuje pogoje, torej tudi ne, če je že predpisano dobo bil trajno imenovan v naziv mentor.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta posameznih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker ni ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek, se ne ve, na katerega od več zahtevkov se skupna, nediferencirana vrednost nanaša, oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Položaj je zato enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
spor o pristojnosti - spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom - gospodarski spor - stvarna pristojnost
Spor med banko in samostojnim podjetnikom v zvezi s posojilom zaradi opravljanja podjetnikove dejavnosti, predstavlja gospodarski spor in je zato pristojno za odločanje okrožno sodišče.
upravni spor - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS).
ZOFVI člen 21, 105, 105/4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 13, 18.
osnovno in srednje šolstvo - izjemno napredovanje - napredovanje v naziv - svetnik
Za izjemno napredovanje v naziv svetnica mora srednješolski učitelj izpolnjevati pogoje iz 13. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v naziv, to je ob izpolnitvi splošnih pogojev zbrati najmanj 38 točk po razdelkih c), č), d), e) in f) 18. člena Pravilnika. Pri tem se uporabljajo definicije pojmov po ZOFVI, upošteva dodatno strokovno delo, opravljeno v zavodu po ZOFVI, in to v ocenjevalnem obdobju.
Upravni organ je zavrnil zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za priznanje položaja stranke v lokacijskem postopku zaradi tega, ker ni izkazal lastništva države na zemljiščih, na katerih je bila predvidena gradnja. Z odločbo Ustavnega sodišča RS je bil med upravnim sporom razveljavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega družbenega plana I, s katerim je občina v nasprotju s 3. in 8. členom ZKZ nezakonito spremenila namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je Ustavno sodišče RS odpravilo zazidalni načrt. Ker je bilo sodelovanje v postopku odklonjeno tožeči stranki zaradi neizkazanega lastništva zemljišč, je z razveljavitvijo prostorskih aktov nastopil učinek odločitve Ustavnega sodišča RS tudi na to pravno razmerje, ker o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.
obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo
Dejanska uporaba navedenega zemljišča, ki je opredeljeno kot njiva pred in po parcelaciji, ne izkazuje zatrjevanega novega dejstva, da je le del parcele predstavljal cesto, del pa zemljišče brez ceste, kar naj bi vplivalo na ponovno odločanje o denacionalizaciji.
dodelitev sredstev finančne podpore - ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa
Iz zapisnika o odpiranju vlog je razvidno, da je razpisna komisija ugotovila, da je dopolnitev vloge neustrezna, ker podpisnik vzorca pogodbe ni pooblaščeni zastopnik prijavitelja, nasprotno pa iz obrazložitve sklepa o izboru prejemnikov finančne podpore izhaja, da se tožena stranka ne strinja z ugotovitvijo razpisne komisije in meni, da vloga tožeče stranke ni bila izločena. Ugotovitev tožene stranke, da se je v postopku javnega razpisa vloga tožeče stranke vsebinsko presojala, je zato v nasprotju s podatki spisa, zato pritožbeno sodišče na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo upravnega akta, ni moglo rešiti spora (2. točka 1. odstavka 60. člena ZUS).
lokacijsko dovoljenje - skladnost posega z merili in pogoji, ki jih določa prostorski izvedbeni akt
Ker gre zgolj za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, ki je zavrnila pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje za namestitev dvokapne strehe nad obstoječo kovinostrugarsko delavnico, za katero je investitor pridobil ustrezno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sodišče ne presoja, ali so se posegi v prostor izvajali v nasprotju s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, saj je za take pritožbene ugovore pristojna urbanistična inšpekcija po 75. členu ZUN v inšpekcijskem postopku.
ZUP člen 210. ZUS člen 76. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4, 18, 18/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 19.
osnovno in srednje šolstvo - obrazložitev odločbe - napredovanje v naziv - svetnik - uporaba pravilnika, ki je za delavca ugodnejši
Za napredovanje v naziv svetnik morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji.
razdrtje pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - občasne terjatve - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev kupca je bilo razdrtje pogodbe v povezavi s petim odstavkom 132. člena ZOR. Z dnem razdrtja pogodbe torej obrestna terjatev nastane, in hkrati tudi zapade. Prej ne more zapasti, ker zanjo še ni pravnega temelja in prej tudi ne more začeti tek zastaralnega roka za takšne terjatve. Zlasti pomembno je, da terjatev pogodbo razdirajoče stranke ne nastane že s plačilom denarnega zneska, temveč le z razdrtjem pogodbe. Ne more se torej dogoditi, da bi v trenutku razdrtja pogodbe del obrestnega zahtevka že bil zastaran.
Z razdrtjem zapade obrestna terjatev, sestavljena iz obresti za vse obdobje obrestovanja za nazaj. Takšna terjatev nastane na temelju izrecne določbe 5. odstavka 132. člena ZOR, čeprav v času med plačilom denarja in razdrtjem pogodbe tožena stranka (kot prodajalec delnic) ni bila v zamudi s plačilom denarne obveznosti. Zamudne obresti po 5. odstavku 132. člena ZOR za časovno obdobje med plačilom kupnine in razdrtjem pogodbe torej niso pravna posledica zamude.
Služijo izračunu odmene za uporabo tujega denarja. V tem pogledu so zamudnim obrestim (ki se plačujejo zaradi zamude) sorodne.
Občasna je dajatev, ki dospeva v (enakomernih) časovnih presledkih enega leta ali manj, kar izhaja iz 1. odstavka 372. člena ZOR.
Ker obrestni zahtevek izjavitelja razdrtja pogodbe ne dospeva občasno, temveč dospe z razdrtjem in torej naenkrat, ni občasna dajatev. Je enkratna dajatev, za katero velja 5 letni zastaralni rok (371. člen ZOR), kljub temu, da njeno višino opredeljuje obrestna mera zamudnih obresti.
zahteva za varstvo zakonitosti - razpravno načelo - trditveno breme - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem
Sodišče odloča na podlagi trditev strank (7. člen ZPP). V tem postopku nobena pravdna stranka ni zatrjevala, da je bilo zastaranje kazenskega postopka zoper obd. zavarovanca tožene stranke pretrgano, še manj, kdaj naj bi do tega prišlo.