očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - objektivno in subjektivno utemeljen strah
Tožeči stranki v izvorni državi očitno ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, pa tudi grožnje njej s strani posameznika niso takšne okoliščine, da bi se lahko utemeljeno čutila resno ogrožena. Zato njej strah pred preganjanjem ni objektivno in tudi ne subjektivno utemeljen.
denacionalizacija - obnova postopka - ugotavljanje utemeljenosti obnovitvenega razloga
Šele v primeru izpolnjenih formalnih pogojev iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 lahko pristojni upravni organ ugotavlja utemeljenost uveljavljanega obnovitvenega razloga in odloči na podlagi 257. člena ZUP/86.
očitno neutemeljena prošnja - zavajanje in zloraba azilnega postopka
Ker je tožnik ob podaji prošnje za azil dne 27.2.2004 izrecno izjavil, da še ni zaprosil za azil v drugi državi, na podlagi prstnih odtisov pa je bilo ugotovljeno, da je za azil zaprosil v Franciji že 1.10.2003, so izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje zaradi namernega zavajanja.
denacionalizacija - položaj stranke - najemnica stanovanja
Ker je stranka z interesom že v postopku pred prvostopenjskim upravnim organom zatrjevala vlaganje v nepremičnino, tako da se je spremenila namembnost objekta iz bivšega gospodarskega objekta v stanovanjski objekt, je najemnica v obravnavani zadevi utemeljila svoj pravni interes za priznanje položaja stranke v postopku denacionalizacije.
Ne gre za rabo motornega vozila v smislu določb 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, če je bil kolesar poškodovan zaradi odpiranja vrat osebnega avtomobila in pri tem ni šlo za tipično prometno situacijo.
ugotavljanje državljanstva - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji
V upravnem postopku je bilo sporno, ali je upravičenec pripadnik slovenskega naroda, in ker je v tožbi tožnica predlagala dokaze in opravo glavne obravnave, v pritožbi pa grajala, da ta ni bila opravljena, so podani pogoji za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
denacionalizacija - predhodno vprašanje - ugotovitev državljanstva - prepoved izpodbijanja pravnomočne odločbe o ugotovitvi državljanstva v postopku denacionalizacije
Ker je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da mati obeh tožnic ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka, te ugotovitve ni mogoče izpodbijati v postopku, v katerem se je ugotavljalo njuno državljanstvo.
pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - pravni posel - vknjižba lastninske pravice - pravni naslov - listine, ki so podlaga za vpis
Če zemljiškoknjižno sodišče napačno interpretira listino, ki je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je ustrezno pravno sredstvo zoper takšno vknjižbo izbrisna tožba, ne pa tožba na ugotovitev lastninske pravice.
izdaja uporabnega dovoljenja - objekt, zgrajen po letu 1967
Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, da je bil objekt obnovljen in namensko spremenjen po letu 1967, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja po določbi 3. odstavka 70a člena ZGO.
Razlagalna odločba ustavnega sodišča, izdana v postopku za oceno ustavnosti zakona, ne more biti podlaga za obnovo postopka po določbah 260. člena ZUP.
Določba 148. člena ZOFVI velja le za tiste knjižničarje v osnovnih šolah, ki so to delo opravljali ob uveljavitvi ZOFVI, to je 15.3.1996, in so to delo opravljali nepretrgoma ves čas delovnega razmerja. Ker je tožnica v določenem obdobju delala izven osnovne šole, se nanjo 148. člen ZOFVI ne nanaša, čeprav je ob njegovi uveljavitvi bila zaposlena na osnovni šoli in je bila na osnovni šoli zaposlena tudi v času vložitve predloga za napredovanje.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - aktivna in pasivna legitimacija - lastnik vira nevarnosti - posest
Za pravno varstvo po določbi 156. člena ZOR je značilno, da je široko tako v subjektivnem kot v objektivnem smislu: aktivno je legitimiran k sporu širok krog zaradi imisij prizadetih oseb, pasivno pa je legitimiran vsakdo, iz katerega sfere izvira oziroma grozi nevarnost. Ob opisani edino možni širši pravni razlagi pa toženi stranki, ki je bila nedvomno lastnik stvari, iz katere grozi nevarnost, ni mogoče odreči pasivne legitimacije, in sicer ne glede na to, kako je izvajala dejansko posest.
avtorsko pravo - kolektivno avtorskopravno varstvo - materialne avtorske pravice - plačilo avtorskega honorarja - nedovoljena uporaba glasbenih del - javno oddajanje - RTV organizacija
Okoliščina, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del javnosti, ni eksplicitno predpisoval plačila za javno oddajanje, še ne pomeni, da je lahko radiodifuzijska organizacija uporabljala pravice brezplačno.
zahteva za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve - ravnanje upravnega organa, kadar listine ne obstojajo
Kadar vlagatelj zahteve za denacionalizacijo kljub potrebni skrbnosti ne uspe pridobiti listin o podržavljenju, ki jih predpisuje 62. člen ZDen in na poziv upravnega organa k dopolnitvi vloge izkaže, da si je neuspešno prizadeval pridobiti potrebne listine, je v smislu 1.
odstavka 63. člena ZDen obvezna sodelovalna dolžnost upravnega organa, ki obravnava zadevo, da ukrene vse potrebno, da je uradoma skušal poiskati listine in da to izkaže v upravnih spisih.
Če prosilec po tem, ko mu je bila pravnomočno zavrnjena prošnja za azil, vloži novo prošnjo, mora v njej navesti in dokazati spremenjene okoliščine glede na prejšnjo prošnjo, sicer se nova prošnja zavrže.
Za odločitev o tožbenem zahtevku je bistveno predvsem (oziroma le še) dvoje: 1. ugotovitev, da pogodba v 6. členu določa, da za vrnitev posojila jamči toženka, in 2. da je toženka to pogodbo podpisala.
Dejstvo, da je bila to obenem pogodba, ki sta jo sklenila tožnik in prva tožena stranka (M. d.o.o.), katere direktorica (in zato zastopnica) je (bila) toženka, ne vpliva na veljavnost poroštvene pogodbe. Toženka je s svojim podpisom perfektuirala tako "pogodbo o posredovanju", kot sporno poroštveno pogodbo. Prvo kot zastopnica, drugo v svojem imenu (prim. prvi odstavek 72. člena ZOR).
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - neudeležba stranke v postopku
Ker sta predlagatelja obnove postopka lastnika zemljišč, ki sta v neposredni bližini zemljišča, na katerem je predvidena sporna gradnja, in jima je bil s pravnomočnim sklepom priznan status stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ter posledično dovoljena obnova navedenega postopka, bi morala imenovana imeti lastnost strank tudi v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
razdrtje pogodbe - razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - občasne terjatve - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Pravica terjati izpolnitev obveznosti nastane praviloma takoj ko nastane pravni temelj za terjatev (314. člen ZOR). Pravni temelj za terjatev kupca je bilo razdrtje pogodbe v povezavi s petim odstavkom 132. člena ZOR. Z dnem razdrtja pogodbe torej obrestna terjatev nastane, in hkrati tudi zapade. Prej ne more zapasti, ker zanjo še ni pravnega temelja in prej tudi ne more začeti tek zastaralnega roka za takšne terjatve. Zlasti pomembno je, da terjatev pogodbo razdirajoče stranke ne nastane že s plačilom denarnega zneska, temveč le z razdrtjem pogodbe. Ne more se torej dogoditi, da bi v trenutku razdrtja pogodbe del obrestnega zahtevka že bil zastaran.
Z razdrtjem zapade obrestna terjatev, sestavljena iz obresti za vse obdobje obrestovanja za nazaj. Takšna terjatev nastane na temelju izrecne določbe 5. odstavka 132. člena ZOR, čeprav v času med plačilom denarja in razdrtjem pogodbe tožena stranka (kot prodajalec delnic) ni bila v zamudi s plačilom denarne obveznosti. Zamudne obresti po 5. odstavku 132. člena ZOR za časovno obdobje med plačilom kupnine in razdrtjem pogodbe torej niso pravna posledica zamude.
Služijo izračunu odmene za uporabo tujega denarja. V tem pogledu so zamudnim obrestim (ki se plačujejo zaradi zamude) sorodne.
Občasna je dajatev, ki dospeva v (enakomernih) časovnih presledkih enega leta ali manj, kar izhaja iz 1. odstavka 372. člena ZOR.
Ker obrestni zahtevek izjavitelja razdrtja pogodbe ne dospeva občasno, temveč dospe z razdrtjem in torej naenkrat, ni občasna dajatev. Je enkratna dajatev, za katero velja 5 letni zastaralni rok (371. člen ZOR), kljub temu, da njeno višino opredeljuje obrestna mera zamudnih obresti.
ZPP člen 196, 201, 201/1, 202, 202/1, 202/2, 367, 367/1.
sosporniška intervencija - enotno sosporništvo - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - rok za vložitev pravnega sredstva
Kot sosporniški intervenient lahko v spor vstopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Vendar pa zakon (ZPP) ne pove, kdaj se sodna odločba neposredno nanaša na intervenienta. Zato je treba izhajati iz zakona ali narave pravnega razmerja. Intervenient ima namreč položaj enotnega sospornika le, če je spor po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP). Da bi se torej učinek sodbe sodišča druge stopnje neposredno raztezal na intervenienta, bi moral biti s tožečo stranko v takšnem razmerju, da bi ga navedena sodba zajela v svoje subjektivne meje.
Po izrecni določbi drugega odstavka 202. člena ZPP lahko intervenient s položajem enotnega sospornika vloži izredno pravno sredstvo tudi v sporu, ki se ga do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. Vendar pa mora revizijo kot izredno pravno sredstvo vložiti v roku, v katerem bi to lahko storila tožeča stranka, kateri se je pridružil po pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku.