upravni spor - zahteva, da sodišče opravi glavno obravnavo - sojenje na seji - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če tožena stranka v tožbi, s katero izpodbija meritorno sodbo, zahteva opravo glavne obravnave in je sodišče ne opravi, krši z Ustavo zajamčeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, kar je tudi bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 4.
ZOR člen 10, 12, 66, 66/1, 66/2, 103, 103/1, 110, 141. ZIP člen 251c.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost - navidezna pogodba - vrnitev posojila - posojilna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbene obresti - denarna obveznost v tuji valuti - kršitev moralnih načel - omejitve pogodbene svobode - ničnost sodne poravnave - sporazum po 251.c členu ZIP
Dogovor med fizičnimi osebami o pogodbenih obrestih od posojene glavnice v tuji valuti, ki za določeno posojilno dobo poleg ustreznih pogodbenih obresti določa še dodatno plačilo obresti v višini 60 % posojene glavnice, očitno nasprotuje moralnim načelom, med njimi tudi načelu vestnosti in poštenja iz 12. člena in omejitvam pogodbene svobode iz 10. člena ZOR. Zato je po prvem odstavku 103. člena ZOR ničen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za delegacijo pristojnosti - dvom strank v nepristranskost sodnikov
V tej zadevi nobena od pravdnih strank ni predlagala določitve drugega sodišča, kar pomeni, da ni dvomila v nepristranskost sojenja, sodišče pa je neodvisno in mora biti tako kot vsako sodišče sposobno nepristranskega sojenja.
pravna podlaga za denacionalizacijo - prenos zemljišč davčnega dolžnika v družbeno lastnino
Prenos zemljišč davčnega dolžnika na podlagi Uredbe o dopolnitvi uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov ni način podržavljanja, ki omogoča denacionalizacijo.
kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti - opis dejanja
V opisu kaznivega dejanja je izvršitveno dejanje opisano, da je obsojenka "nepazljivo odvrgla posodo z vrelim oljem in cigaretni ogorek" na vse "takoj zagorljive stvari". Takšno izvršitveno dejanje se sklada z abstraktno določenim izvršitvenim dejanjem po 1. in 2. odstavku 317. člena KZ.
inšpekcijski postopek - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - ukrep tržnega inšpektorja
Ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je ta gospodarski družbi prepovedal opravljanje trgovinske dejavnosti, je po presoji pritožbenega sodišča tak ukrep, zaradi katerega pravice ali pravne koristi tožnic že zaradi narave tega ukrepa ne morejo biti v ničemer prizadete. Sklepanje sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista stranki v zadevnem inšpekcijskem postopku, je zato pravilno.
inšpekcijski postopek - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - ukrep tržnega inšpektorja
Ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je ta gospodarski družbi prepovedal opravljanje trgovinske dejavnosti, je po presoji pritožbenega sodišča tak ukrep, zaradi katerega pravice ali pravne koristi tožnic že zaradi narave tega ukrepa ne morejo biti v ničemer prizadete. Sklepanje sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista stranki v zadevnem inšpekcijskem postopku, je zato pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22699
URS člen 35, 37, 37/1.KZ člen 133, 133/1.ZKP člen 18, 18/2, 39, 39-6, 39-4a, 41, 41/2, 83, 83/3, 252, 252/4, 340, 340/3, 371, 371/1-8, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - izvedenstvo - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - nedovoljeni dokazi - posnetek telefonskega pogovora med obsojencem in oškodovančevo ženo - varstvo pravic zasebnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če opis dejanja vključuje tudi ravnanje storilca, ki ni povzročilo posledic v smislu 1. odstavka 133. člena KZ, niso bile kršene te določbe, če je iz opisa vidno, da so bile predpisane posledice povzročene z enim od več opisanih ravnanj.
Kadar je z več ravnanji povzročenih več različnih poškodb, je pogosto nemogoče povedati, katero od ravnanj je povzročilo katero od posledic. V takih primerih zadošča opis dejanj storilca in povzročene poškodbe v celoti.
Ker je sodnik sodil na prvi stopnji pred odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.3.2002, opr. št.U-I-92/96, in pred uskladitvijo določb ZKP z določbami 1. odstavka 23. člena Ustave, ki je predpisala posebni izključitveni razlog za psihološko okuženega sodnika s prepovedanimi dokazi v 4.a točki 39. člena ZKP, je bil sodnik lahko izločen iz tega razloga le na podlagi 6. točke 39. člena ZKP.
Stranke ne morejo zahtevati izločitve sodnika na prvi stopnji prvič šele v pritožbi.
Določba o izločitvi nedovoljenih dokazov na podlagi 3. odstavka 83. člena ZKP ne vključuje ovadbe oškodovanca ali policije.
Primerjava pomembnosti obsojenčeve pravice do svobode komunikacije in pravice oškodovanca in njegove družine do zasebnosti, do miru v domačem stanovanju brez telefonskih groženj in nadlegovanja pokaže, da ima pravica oškodovanca brez dvoma prednost pred pravico obsojenca do glasu. V tem primeru zvočno snemanje (s strani oškodovanca)
obsojenčevih groženj ni bil protipraven poseg v njegovo pravico.
oblike denacionalizacije - odškodnina - pravica do odškodnine - upravičenci, ki so svoje premoženje pridobili nazaj odplačno
Upravičencu do denacionalizacije, ki je podržavljeno premoženje pridobil nazaj na podlagi kupoprodajne pogodbe, torej odplačno, pripada odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - zahteva za glavno obravnavo - sojenje na seji
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbo postopka v upravnem sporu, ker ni sledilo zahtevi tožeče stranke v tožbi, da naj odloči po opravljeni glavni obravnavi, saj je dejansko stanje sporno.
URS člen 154, 154/1. CZ (1976) člen 50, 50/1, 50/2. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil člen 1, 6, 7. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri zniževanju carinske stopnje oz. pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blagav letu 1994 člen 5.
uvoz zaradi proizvodnje za izvoz - vacatio legis
Pri uvozu blaga, opravljenem na podlagi 1. odstavka 50. člena CZ/76 ter 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, gre za poseben carinski postopek, po katerem se določeno blago lahko uvozi brez plačila carine, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka blaga ni izvozila do poteka roka, za katerega je bil dovoljen začasni uvoz, je izgubila pravico do carinske oprostitve in je v skladu s carinskimi predpisi nastopila obveznost plačila uvoznih dajatev.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker v postopku za varstvo zakonitosti ni možno ocenjevati primernosti izrečene kazni, je neutemeljeno uveljavljanje olajševalnih okoliščin na strani obsojenca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22698
ZKP člen 39, 39-6, 371, 371/1-2, 420, 420/1, 420/2, 421, 421/3.KZ člen 27, 112.
zahteva za varstvo zakonitosti - ponovna vložitev zahteve - razlogi zanjo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe
V primeru, ko je bila na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določbe kazenskega postopka na drugi stopnji razveljavljena le sodba pritožbenega sodišča in zadeva vrnjena temu sodišču v novo odločanje, lahko ponovna zahteva za varstvo zakonitosti istega vložnika zoper isto sodbo sodišča prve stopnje v zvezi z drugo sodbo pritožbenega sodišča uveljavlja le kršitve zakona, storjene v ponovljenem odločanju pritožbenega sodišča in tiste kršitve zakona sodišča prve stopnje, ki jih je uveljavljal že v prvi zahtevi, pa jih vrhovno sodišče ni presojalo.
V času sojenja na prvi stopnji "okuženost" sodnikov z nedovoljenim dokazom ni bila predpisana kot razlog za obvezno izločitev sodnika, ampak bi se lahko upoštevala kot okoliščina po 6. točki 39. člena ZKP, kar pa ni bila absolutna kršitev postopka po 2. točki 1.
odstavka 371. člena ZKP.
Ni v nasprotju z zakonom, če sodišče kot dokaz uporabi pisne izjave oškodovanega podjetja in domnevnih reklamantov, ker da bi bile izjave dovoljen dokaz samo, če bi jih potrdile zaslišane priče, poučene v skladu z zakonom, saj takega dokaznega pravila ZKP ne predpisuje.
Okoliščina, da je pomagač pri kaznivem dejanju participiral pri delitvi premoženjske koristi, ki jo je pridobil storilec kaznivega dejanja, ne izključuje, niti nujno ne dokazuje obstoj ene ali druge vrste udeležbe pri istem kaznivem dejanju.
Zastaranje pregona neha teči s pravnomočnostjo sodbe, zato kazenski pregon ne "oživi", če je pravnomočna sodba s sodbo o zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena, saj bi to kršilo prepoved dvojnega sojenja (31. člen Ustave in 3. točka 371. člena ZKP).
Naknadni postopek je namenjen zgolj preizkusu in odpravi morebitne nezakonitosti prejšnje pravnomočne sodbe.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez veljavnega dovoljenja - pridobitev lastninske pravice na objektu, zgrajenem brez dovoljenja - prevzem pravic in obveznosti v zvezi s kupljenim objektom
Tožnik ne more uspeti s trditvijo, da je v dobri veri pridobil nepremičnino, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo in zato ves čas v pravnem prometu, saj navedena dejstva ne dajejo podlage za domnevo, da je za obravnavani objekt bilo izdano lokacijsko dovoljenje.
Sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke tožnika ne razbremeni obveznosti, ki izhajajo iz 73. člena ZUN, saj po prvem odstavku 73. člena ZUN inšpekcijski ukrep odstranitve in vzpostavitve v prejšnje stanje praviloma zadene investitorja, če tega ni mogoče odkriti, pa lastnika oz. upravljalca zemljišča.
veljavnost kazenskega zakona - posebni pogoji za pregon - identiteta norme - postopek za mednarodno pravno pomoč - glavna obravnava - zapisnik o glavni obravnavi - dokazi, ki so podlaga za sodbo - stroški kazenskega postopka - zavrnilna sodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pogoj iz 3. odstavka 124. člena KZ - identiteta norme - ni izpolnjen, ni podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 6. točke 1. odstavka 371. člena ZKP (stvarna nepristojnost sodišča), pač pa kršitev 3. točke 372. člena ZKP;
ugotovitev, da obojestranska kaznivost ni podana, namreč predstavlja okoliščino, ki izključuje kazenski pregon, zaradi česar mora sodišče izreči zavrnilno sodbo (4. točka 357. člena ZKP).
Pridobivanje ustreznih podatkov glede veljavnosti tuje zakonodaje praviloma sodi v postopek mednarodne pravne pomoči, kjer se uporabljajo določbe ZKP, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (XXX. poglavje, členi od 514 do 520 ZKP). Tako lahko sodišče ustrezne podatke, pomembne za presojo identitete norme, pridobi bodisi po diplomatski ali resorni poti, v primeru vzajemnosti pa tudi neposredno od tujih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Ni pa izključena možnost, da sodišče ustrezne podatke pridobi tudi na drug primeren način.
V zapisniku o glavni obravnavi, v katerega sodišče vpiše, katere dokaze je izvedlo (2. odstavek 316. člena ZKP), mora med drugim konkretno navesti, kateri zapisnik in katera druga pisanja so bili prebrani v dokazne namene; sklicevanje na prebrano "preostalo listinsko dokumentacijo v spisu" ne zadošča. V skladu z navedenim tudi "vpogled" v listino ne pomeni izvedbe dokaza s prebranjem listine.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ugovori, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta
Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta in na podlagi tega možno legalizacijo objekta, na odločitev v stvari ne vplivajo, saj se zakonitost inšpekcijskega ukrepa presoja glede na dejansko in pravno stanje v času izdaje odločbe na prvi stopnji, navedena postopka pa sta sicer ločena od inšpekcijskega postopka.
ustavno sodišče - razlaga določb ZDen - podlaga za odpravo posamičnega akta
Če je bila s strani ustavnega sodišča podana razlaga določb ZDen, to še ni podlaga za odpravo posamičnega akta na podlagi 46. člena ZUstS, saj se ta določba nanaša na odpravo podzakonskega predpisa.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - pravno mnenje - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo (179. do 183. člen OZ oziroma 200. do 203. člen ZOR) pripadajo oškodovancu od uveljavitve OZ dalje (1.1.2002), če zamuda ni nastala pozneje, in sicer v času veljavnosti citiranega ZPOMZO do dneva sodbe sodišča prve stopnje v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero.