ZUS člen 60, 73. ZUP (1986) člen 256, 256/2.ZUP člen 260, 260-9.ZDen člen 60, 60/2.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - stranke v postopku
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrgla na podlagi določbe 2. odstavka 256. člena ZUP/86, čeprav je v obravnavani zadevi v času, ko je tožena stranka o zadevi odločala, že veljal novi ZUP. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi, ali so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za udeležbo tožnikov kot strank v denacionalizacijskem postopku v smislu 2. odst. 60. člena ZDen ter posledično pogoji za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, saj tožena stranka na podlagi teh določb ni obravnavala vloge tožnikov za obnovo denacionalizacijskega postopka.
ZUS člen 59, 73.ZDen člen 44, 44/1,44/6, 71, 85, 85/1.
vrednotenje podržavljenih premičnin - dokazovanje realne vrednosti - verodostojna listina
Če z zapisniki, sestavljenimi ob podržavljenju, niso bile ugotovljene denarne vrednosti podržavljenih stvari, se šteje, da je realna vrednost podržavljene stvari oz. premoženja dokazana, če je za vsako posamezno stvar predložena verodostojna listina, iz katere je razvidna realna vrednost take stvari oz. premoženja ob podržavljenju.
pravni pouk - pomota v navedbi številke odločbe v pravnem pouku - vpliv pomote na varstvo pravic stranke
Ne gre za bistveno kršitev oziroma za prikrajšanje v varstvu pravic, če je v pravnem pouku pomota pri navedbi številke člena ZUP navedena ob sicer pravilno povzetem besedilu.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - dokončnost sklepa
Ker sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega presežka in o napotitvi tožnika na čakanje za čas odpovednega roka še ni postal dokončen in izvršljiv, tožnik pa je izostal z dela, je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - koriščenje letnega dopusta - dokazni sklep
Ker tožena stranka določb svojega pravilnika o delovnih razmerjih o planiranju izrabe letnega dopusta, o nadaljevanju koriščenja letnega dopusta, prekinjenega zaradi bolezni in o nujni preložitvi dopusta ni izvajala, ni dokazala, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela.
Sodišče v delovnem sporu ni vezano na negativno ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja in socialnega sodišča o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja temveč lahko za potrebe odločitve v delovnem sporu samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene nezmožnosti za delo.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost - ustrezno delo - razporeditev invalida na ustrezno delo
Ker je bil tožnik pri toženi stranki spoznan za invalida tretje kategorije s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu s konkretno opredeljenimi omejitvami, bi ga morala tožena stranka po dokončnosti invalidske odločbe razporediti na ustrezno drugo delovno mesto. Vse do takšne razporeditve je bil tožnik upravičen do prejemanja nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na ustrezno delo, kar pomeni, da je bil z dela upravičeno odsoten.
priznanje znamke - prednostna pravica za enak, ne pa podoben znak
Zgolj pravilna prijava znamke še ne zadostuje za varstvo po 7. točki prvega odstavka 19. člena ZIL, saj mora biti znak, da bi užival pravno varstvo, prej zavarovan z znamko. Sicer pa ZIL posebno varstvo pravilno prijavljenim znamkam nudi s tako imenovano prednostno pravico po prvem odstavku 45. člena.
Prednostno pravico prijavitelja je treba ločiti od pravic, ki jih ima nosilec z znamko zavarovanega znaka. Medtem ko je trajanje pravice nosilca znamke do njene izključne uporabe v gospodarskem prometu (34. člen ZIL) odvisno od veljavnosti znamke (tretji odstavek 37. člena ZIL), pa je pravica vložnika pravilne prijave le začasna. Prijavitelj znamke ima namreč le časovno omejeno prednostno pravico in to od datuma prejema pravilne prijave znamke do trenutka njenega priznanja ali zavrnitve, torej do izdaje odločbe Urada za intelektualno lastnino.
Prednostna pravica prijavitelju znamke zagotavlja izključno pravico do pridobitve zahtevane znamke, vendar pa iz besedila prvega odstavka 45. člena ZIL izhaja, da poznejšim prijaviteljem preprečuje, da pridobijo znamko za enak (ne pa za podoben) znak. Zato ZIL tudi ne dovoljuje morebitnih kasnejših bistvenih sprememb znaka ali dopolnitev seznama proizvodov oziroma storitev (drugi odstavek 46. člena ZIL).
V spornem primeru je bila odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča, zoper katero je bila vložena revizija, pooblaščencu tožnika vročena 6.7.2004 (torek). Rok za vložitev revizije je zato pričel teči 7.7.2004 in je tekel do pričetka sodnih počitnic, to je do vključno 14.7.2004. Nato rok ni tekel v času sodnih počitnic od 15.7.2004 do 15.8.2004 in se je nadaljeval 16.8.2004 (ponedeljek). Trideset dnevni rok se je iztekel, zaradi upoštevanja določb četrtega odstavka 111. člena ZPP, v ponedeljek 6.9.2004. Ker je bila revizija vložena 9.9.2004, to pomeni, da je bila vložena po predpisanem roku in jo je zato sodišče prve stopnje ob upoštevanju določbe prvega odstavka 377. člena ZPP pravilno zavrglo.
prenehanje potreb po delu delavca - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo na drugem delovnem mestu
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je kot podlago svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da tožnik ni delal na delovnem mestu, ki se je ukinilo.
invalidsko zavarovanje - izračun nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev
Ker je bila do nastanka invalidnosti (v letu 1968) pokojninska doba zavarovanca krajša od 10 let, mu je bilo nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev pravilno odmerjena od pokojninske dobe, izračunana na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je nastopil zavarovalni primer, to je nastanek tožnikove invalidnosti.
Vrhovno sodišče je sprejelo stališče (na primer tudi v zadevi VIII Ips 98/99 z dne 5.10.1999), ki ga je smiselno potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (Up-341/99 z dne 4.10.2001), da v primeru, če delodajalec ne odloči o pravočasnem ugovoru delavca, sklep pa dejansko izvrši, nastanejo enake dejanske in pravne posledice, kot če bi bil ugovor zavrnjen (fikcija negativne odločitve). Izvršitev nedokončnega sklepa nadomešča pisni dokončni sklep, zato bi delavec moral zahtevati sodno varstvo po prvem odstavku 83. člena ZTPDR (in to v prekluzivnem roku 15 dni). Zato v takem primeru ne pride v poštev uporaba določil 105. člena ZDR, saj delavec lahko zahteva tudi zoper ravnanje delodajalca varstvo svojih pravic in nato sodno varstvo. Zaradi povedanega je ugotoviti, da je revident daleč po še sprejemljivih rokih na sodišču zahteval varstvo pravic in je zato pravilna izpodbijana odločitev. Zato revizijsko sodišče soglaša z odločitvami nižjih sodišč, ki sta tudi ob upoštevanju določb konvencije pravilno odločili v spornem razmerju.
prenehanje delovnega razmerja - razlog za prenehanje delovnega razmerja
Ker se v postopku ugotavlja obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ne more biti bistvenega pomena, v pritožbi tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je tožnik dokaz o upravičeni odsotnosti z dela predložil šele v sodnem postopku. Poleg tega je sodišče druge stopnje v zvezi s to navedbo pritožbe pravilno poudarilo, da bi ta okoliščina lahko bila obravnavana kot disciplinska kršitev, ne pa kot razlog prenehanja delovnega razmerja. Že zgolj zato, ker je pritožbeno sodišče preizkusilo tovrstne protožbene navedbe in se o njih izjavilo, pa ni mogoče ugotoviti bistvene kršitve določb prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 350. člena ZPP, kar sodišču očita revizija.
ZPPSL (1989) člen 116, 116/1, 116//5. ZPPSL člen 129, 129/4.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ločitvena pravica hipoteka - rok za vložitev izpodbojne tožbe
Po določbi 5. odstavka 116. člena ZPPSL/89 je bilo mogoče pravna dejanja dolžnika izpodbijati tudi z uveljavljanjem ugovora v pravdi brez časovne omejitve iz 1. odstavka istega člena (po črki zakona sicer le za upnike). Vendar pa v tej zadevi tožeča stranka ne izpodbija ločitvene pravice (hipoteke) z ugovorom. Ugovor je abstraktna oznaka za obrambno sredstvo toženca. Tožeča stranka bi zato lahko na ta način izpodbijala ločitveno pravico le tedaj, če bi bila sama tožena.
prisilna izterjava davčnega dolga - uvedba postopka prisilne izterjave - presoja zakonskih pogojev za uvedbo postopka prisilne izterjave
V postopku prisilne izterjave so pomembne okoliščine, ki se nanašajo na zakonske pogoje za uvedbo prisilne izterjave. Ti pogoji so določeni v Zakonu o davčnem postopku (v poglavju o izvršbi).