Zatrjevani fizični napad neidentificiranih napadalcev, za katerega tožnik ni izkazal za verjetno, da bi bil politično motiviran, še ne pomeni preganjanja v smislu standarda, kot ga je izoblikovala mednarodna skupnost.
O varnosti ljudi kot temelju za opredelitev pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne moremo govoriti samo tedaj, ko gre za kazniva dejanja zoper življenje in telo, temveč tudi tedaj, ko je ogrožena varnost posameznika z napadi na njegove pravice, svoboščine, njegovo zdravje ali zdravje skupnosti.
oprostitev plačila sodnih taks - kriteriji za odločanje o oprostitvi - status invalida
Kriterije za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah. Kriteriji se nanašajo izključno na premoženjsko stanje (1. odst. 13. čl. ). Status invalida torej sam po sebi ni kriterij za odločanje o oprostitvi.
odločba, izdana v izvrševanju pravnomočne sodbe upravnega sodišča - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča
Če je odločba, izpodbijana v upravnem sporu, izdana v izvrševanju pravnomočne sodbe upravnega sodišča, je tožena stranka v skladu z določbami 3. odstavka 60. člena ZUS vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo postopka.
neupravičena obogatitev - dogovor o skupnem vlaganju - podlaga pravnega posla kot kavza - izjalovljen namen - odpadla podlaga - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaranja obogatitvenega zahtevka - splošni zastaralni rok
V obravnavanem primeru je šlo za izostanek pričakovane toženčeve storitve (condictio ob causam futuram vel ob causam non secutam) - omogočiti tožnici poslovati in pridobivati.
Pri obogatitvenih zahtevkih začne teči zastaranje takrat, ko se dokončno izjalovi pričakovanje.
najem - zakup - sklenitev pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - plačilo akontacije najemnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti
Ker je z izdajo odločbe Ministrstva za kulturo in z vložitvijo tožbe proti njej nastalo negotovo stanje ter pravnomočnosti ni bilo pričakovati takoj, je bilo logično, da so prizadete stranke skušale urejati medsebojna pravna razmerja za to vmesno obdobje. Tako je prišlo med pravdnima strankama do pogajanj in 6.12.1993 do sporazuma o plačevanju akontacije najemnine. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili 10. in 20. člen ZOR, ki omogočata svobodno urejanje medsebojnih obligacijskih razmerij. Pogodbenim strankam omogočata, da uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v ZOR, če iz posamezne določbe tega zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
Obseg obrazložitve obstoja utemeljenega suma kot predpogoja za odreditev pripora je odvisen od faze kazenskega postopka. Obširnejši bo v začetku postopka pri odreditvi pripora, kjer sklep o uvedbi preiskave še ni izdan (2. odstavek 202. člena ZKP), manj pa v primeru podaljšanja po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave: če se v takem primeru dejansko stanje ni v ničemer spremenilo oziroma če so zbrani dokazi stopnjo utemeljenega suma le še povečali, sodišče ne bo ponavljalo v obrazložitvi sklepa vseh okoliščin, ki so bili podlaga za utemeljen sum, temveč se bo smelo sklicevati na že pravnomočno ugotovljen obstoj utemeljenega suma v sklepu o preiskavi.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta - namen ukrepanja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Namen inšpekcijskega ukrepanja v primeru nezakonitih posegov v prostor je vzpostavitev prejšnjega stanja, to je stanja pred opravljenim posegom. Način vzpostavitve v prejšnje stanje pa je odvisen od vrste posega.
Za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odstavku 303. člena KZ-51 ni bilo treba, da bi bilo dejanje storjeno v organizirani skupini ali oboroženo ali nasilno.
Pri prodajalki je prišlo do napake v volji, ker je bila v bistveni zmoti. Po prvem odstavku 61. člena ZOR je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, osebe ali okoliščine, ki se po običajih v prometu štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila. Ker sta sodišči ugotovili, da je bila prodajalka v zmoti glede na vrsto rabe parcel, ki ju je prodajala, in da je to v tolikšni meri vplivalo na običajno ceno v prometu, da za tako ceno ne bi sklenila pogodbe, sta pravilno ugotvili bistveno zmoto na strani prodajalke in nato uporabili drugi odstavek 61. člena ZOR, ki omogoča razveljavitev pogodbe. Pred tem sta se prepričali, da je bila prodajalka dovolj skrbna pri sklepanju pogodbe, saj se je na občini pozanimala za prodajno ceno kvadratnega metra travnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22715
ZKP člen 83, 83/3, 148, 340, 340/3, 371, 371/1-8. KZ (1977) člen 132, 132/1-4.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - obvestila, dana policiji - zloraba pooblastil
Širjenje določb o izločitvi izjav obdolženca, ki jih je dal v predkazenskem postopku policiji na podlagi 148. člena ZKP, na izjave, ki jih je dal drugim državnim organom, na podlagi smiselne uporabe določb 3. odstavka 83. člena ZKP ni upravičeno.
URS člen 154, 154/1. CZ (1976) člen 50, 50/1, 50/2. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih proizvodov in živil člen 1, 6, 7. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri zniževanju carinske stopnje oz. pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 člen 5.
uvoz zaradi proizvodnje za izvoz - vacatio legis
Pri uvozu blaga, opravljenem na podlagi 1. odstavka 50. člena CZ/76 ter 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma pri določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, gre za poseben carinski postopek, po katerem se določeno blago lahko uvozi brez plačila carine, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka blaga ni izvozila do poteka roka, za katerega je bil dovoljen začasni uvoz, je izgubila pravico do carinske oprostitve in je v skladu s carinskimi predpisi nastopila obveznost plačila uvoznih dajatev.
avtorskopravno varstvo - kršitev avtorskih pravic - materialne avtorske pravice - moralna avtorska pravica - pravica uporabe in izkoriščanja avtorskega dela - pravica prenosa posamičnih avtorskih pravic - nadaljnji prenos avtorskih pravic - pravica reproduciranja avtorskega dela - pravica distribuiranja - pravica predelave avtorskega dela - pravica prevajanja - plačilo honorarja - civilna kazen - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pogodbeni imetnik posamezne materialne avtorske pravice, ki tako pravico brez avtorjevega dovoljenja prenese naprej na tretjo osebo, je kršitelj avtorske pravice in je že za sam prenos tuje avtorske pravice odgovoren po specialnih določbah ZASP in po splošnih pravilih o povrnitvi škode.
Sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, ko pritožbeno sodišče na pritožbeno trditev o prekoračitvi tožbenega zahtevka odgovarja, da tožbeni zahtevek zneskovno ni bil prekoračen (kar v pritožbi ni bilo zatrjevano), ne odgovarja pa na podrobno obrazloženo pritožbeno trditev, da je bilo prisojeno nekaj drugega, kot je bilo na tožbeni dejanski podlagi zahtevano.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dejanska zmota
Sodišče bi prekršilo določbo 1. odstavka 20. člena KZ, če bi spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja, čeprav bi ugotovilo, da se ob storitvi ni zavedal vseh znakov kaznivega dejanja. Če pa gre za vprašanje, ali sta sodišči pravilno ugotovili, da obsojenec ni bil v zmoti o določeni okoliščini, s tem zahteva uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tega pa po določbi 2. odstavka 420.