Odločba o varstvu pravic nosilca pravice intelektualne lastnine je izdana na njegovo zahtevo, torej je stranka vložnik; vroči pa se vsem carinskim organom, da s posebno pozornostjo v carinskih postopkih obravnavajo ponarejeno blago in z odločbo odredijo predpisane ukrepe. V tem postopku imetnik ponarejenega blaga ni stranka. Ker špediterja v carinskem postopku nista navedla lastnika blaga, tega carinski organ ni mogel vključiti kot stranko v postopek začasnega zadržanja ponarejenega blaga, pač pa sta to bila špediterja. Lastnici blaga pa je položaj stranke priznala pravilno že tožena stranka.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo tega sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
Zakon in kolektivne pogodbe zahtevajo v primeru ugotavljanja presežnih delavcev enakopravno obravnavanje vseh delavcev delodajalca na podlagi vnaprej določenih objektivnih kriterijev - tako pri določanju kategorij delavcev, med katerimi se ugotavljajo, kot glede meril, po katerih se ugotavljajo.
dovoljenost revizije v delovnih in socialnih sporih
Ker je bila v tej zadevi sodba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZDSS-1 je potrebno za presojo dovoljenosti revizije uporabiti določbe ZPP in ZDSS (1994), ne pa določb ZDSS-1.
Revidentu pokojninske osnove ni bilo mogoče izračunati na podlagi njegovih dejanskih plač, ki jih je prejel pred 1.1.1966, ker za tak izračun ni zakonske osnove. Za izračun pokojninske osnove se že tako, glede na pravilo iz 43. člena ZPIZ (1992), samo izjemoma upoštevajo plače, prejete za čas od 1.1. 1966 do 31.12.1969. Za zavarovance, med katere spada tudi revident, ki po 1.1.1966 niso imeli najmanj enega leta zavarovanja, pa je za izračun pokojninske osnove lahko upoštevana samo plača, ki bi jo imel glede na stopnjo dejanske izobrazbe po kolektivni pogodbi, in ki so bile določene v navodilu. Zato je ob upoštevanju dejstva, da je bil revident v zadnjem letu zavarovanja pri zavodu zaposlen na delovnem mestu kot visokokvalificiran elektikar, kar pomeni, da je imel IV. stopnjo strokovne izobrazbe, treba zanj upoštevati kot osnovo za izračun pokojninske osnove izhodiščno plačo iz te skupine.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17/2.ZUJIPK člen 42, 42/1.
delovno razmerje za določen čas - mandat - prenehanje delovnega razmerja
Ker je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za čas mandata, je ne glede na to, kakšen datum je v pogodbi zapisan, delovno razmerje, sklenjeno za tako določen čas, s potekom mandata (zakonito)
razporeditev - ukinitev delovnega mesta - zahtevana strokovna izobrazba
Ob spremembi notranje organizacije upravnega organa in drugačni razdelitvi delovnih nalog med delovnimi mesti, lahko pride tudi do ukinitve določenih delovnih mest, ne da bi se s tem (ali ob tem)
ukinile ali prenehale opravljati tudi konkretne naloge, ki so se prej opravljale na ukinjenem delovnem mestu.
priznanje znamke - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - upravni spor
Sklep o prekinitvi postopka ni odločba, ni akt Urada, s katerim bi bilo meritorno odločeno o pravici ali obveznosti stranke v upravni stvari; torej ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZIL posebej določa, da se s tožbo v upravnem sporu lahko izpodbijajo le odločbe (in ne sklepi) Urada, pri čemer sklep o prekinitvi postopka za priznanje znamke, proti kateremu je možna pritožba, ni upravni akt, niti akt ali dejanje, za katerega ZUS določa sodno varstvo. Zato upravni spor proti sklepu o prekinitvi postopka ni dopusten.
V primeru stečaja morajo upniki glede na določbo 137. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečaja objavljen. V takem primeru je pomembno, kdo je terjatev prijavil. Prvotni upnik ali tisti, v čigar korist je bila pravica odtujena. V spornem primeru je tako po uvedbi stečajnega postopka pretežni del terjatev prijavila stranka, ki ji je bila pravica odstopljena, prvotni upnik pa samo manjši del, ki je stečajni upravitelj ni prerekal. To pomeni, da se revident v stečajnem postopku ni pojavil kot upnik za terjatev, ki jo je sicer cediral drugi pravni osebi.
Zato revident ni bil upravičen predlagati nadaljevanja postopka, ki je bil zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, kar je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je zato, ker revident ni izkazal pravne koristi, ugotovitvene tožbe ni mogel uspešno nadaljevati (določba 181. člena ZPP). Na tak zaključek nima nobenega vpliva dejstvo, da je bila sporna terjatev cedirana.
sprememba sodbe - odločitve pritožbenega sodišča - kršitve določb pravdnega postopka - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Sodišče druge stopnje na podlagi pred prvostopnim sodiščem izvedenih dokazov, med katerimi sta bila v ponovljenem postopku bistvena zaslišanje priče F.G. in zaslišanje tožnika, ni smelo spremeniti dokazne ocene brez neposredne ponovitve dokazov na obravnavi.
Tožnica je bila razporejena na obstoječe delovno mesto, za katerega je izpolnjevala predpisane pogoje dokazan pa je bil tudi zakonit razlog za razporeditev (ukinitev dotedanjega delovnega mesta), tako da ni prišlo do zatrjevanih kršitev delovne zakonodaje.
razporeditev na drugo delovno mesto - plačilo razlike plače - plačilo nadomestila plače
Ker je bil tožnik ves čas po vročitvi dokončnega sklepa o razporeditvi na drugo delovno mesto upravičeno odsoten zaradi bolezni, do dejanske razporeditve tožnika na drugo delovno mesto ni prišlo in bi mu morala tožena stranka za sporno obdobje izplačevati nadomestilo plače na podlagi zakonite obračunske osnove, to je na podlagi povprečne plače v preteklem letu, upoštevaje ustrezno valorizacijo.
sodna pristojnost - pristojnost sodišča za spore z mednarodnim elementom
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na sporazum o pristojnosti slovenskega sodišča med sindikatom pomorščakov in toženo stranko.
Takšnega sporazuma tožnik in tožena stranka ne bi mogla skleniti, ker nobeden od njiju ni bil niti slovenski državljan, niti slovenska pravna oseba s sedežem v RS.
ZKP člen 4, 4/1, 16, 16/1, 39, 39-6, 41, 41/2, 148, 148/2, 390.ZPol člen 3, 3-2, 33, 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - umik zahteve - predkazenski postopek - osebni pregled - pravni pouk o pravicah osumljenca - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - obdolženčev odgovor na predlog - načelo kontradiktornosti
Če je zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, se ob smiselni uporabi 390. člena ZKP kot nedovoljena zavrže.
Zahteve za varstvo zakonitosti se ne more vložiti zoper obtožnico, ki je akt državnega tožilstva, ne pa sodna odločba.
Ker je bila psihološka okuženost z nedovoljenimi dokazi kot posebni razlog za izločitev sodnika predpisana šele z dopolnitvijo 39. člena ZKP, ki velja od 30.7.2003 dalje, so bili sodniki, seznanjeni z nedovoljenimi dokazi, pred tem lahko izločeni na podlagi 6. točke 39. člena ZKP.
žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec v enoto nacistične stranke
Ne šteje se za prisilno mobilizirano osebo, ki je bila prisilno mobilizirana v enote nacistične stranke, med katere spada tudi SS Wachmanschaft, ne glede na to, da v te enote ni prišla na lastno željo.
Do pravic iz statusa ŽVN je upravičen tudi družinski član osebe, ki izpolnjuje pogoje za status ŽVN, vendar le v primeru, če je žrtev izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve po ZZVN, to pa v tem primeru tožničin mož ni bil, saj je umrl 28.9.1970.
žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen v izgnanstvu - upravičenost do statusa in pravic vojnega nasilja - bivanje in izvajanje nasilja v Republiki Sloveniji
Ker tožnik pred drugo svetovno vojno ni bil domovinsko pristojen v Sloveniji in med drugo svetovno vojno v Sloveniji ni bival ter se nasilje nad njim ni izvajalo v Sloveniji, pač pa se je v Slovenijo priselil šele konec leta 1969, ni upravičen do statusa in pravic žrtve vojnega nasilja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22749
KZ člen 133, 133/1. ZKPčlen 371, 371/1-11.
nasprotje v razlogih - lahka telesna poškodba - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kazniva dejanja zoper življenje in telo - zdravje
Pritožbena odločba, v kateri sodišče hkrati ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, nato pa izpodbijano sodbo spremeni zato, ker da ni dokazov, da je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje, nosi v sebi nasprotje iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Poškodovančevo zdravje je začasno okvarjeno tudi v primerih, ko je podana katera od ostalih posledic, ki poškodbo umeščajo v okvir lahke telesne poškodbe.
Če vlagatelj ne dokaže, da so bili njegovi starši ubiti s strani okupatorja oziroma njegovih pomagačev, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - otroka ubitih staršev.