davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - preprodaja rabljenih vozil - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v letu 2007 preprodajal rabljena osebna vozila (višjega cenovnega razreda), ne da bi bil za to registriran in ne da bi bilo opravljanje te dejavnosti vključeno v poslovni izid in s tem v predpisane davčne obračune za omenjeno davčno obdobje. Takšen zaključek temelji na podatkih iz davčnih evidenc in iz registra motornih vozil in prometnih listin, ki jih je pridobil davčni organ po uradni dolžnosti in ki jim tožnik v tožbi ne ugovarja. Iz evidence MRVL sledi, da je tožnik osebno v letu 2007 kupil, registriral in nato v kratkem času po nakupu (na način komisije) prodal skupno devet vozil različnim kupcem osebnih avtomobilov. Teh vozil je bilo v inšpiciranem obdobju skupno štirinajst, na leto povprečno pet do šest, kar zadošča tako za službene kot osebne potrebe tožnika, oziroma ne izkazuje potrebe po tem, da bi tožnik poleg že omenjenih vozil zgolj zaradi lastnih oziroma družinskih potreb kupoval in takoj zatem tudi prodal še več drugih avtomobilov.
Pravna ureditev organu ne daje podlage, da bi pri odločanju ne upošteval dokaza, ki ga je stranka predložila po izteku postavljenega roka, temveč mu zgolj omogoča, da po izteku roka odloči brez nadaljnjega zavlačevanja postopka oziroma čakanja na to, ali bo stranka predložila zahtevani dokaz. Povedano drugače: opisana ureditev ne pomeni izjeme od temeljnih načel materialne resnice in proste presoje dokazov, zato mora organ ob odločanju upoštevati vse dokaze, s katerimi razpolaga v času sprejema odločitve, čeprav jih je stranka predložila po izteku postavljenega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - verjetni izgled za uspeh
Prošnja za dodelitev BPP za zastopanje in pravno svetovanje na narokih v zvezi s tožbo na I. stopnji v upravnem sporu, je bila vložena po tem, ko je Upravno sodišče že odločilo o tožbi. S sklepom I U 686/2016-27 z dne 16. 5. 2017 je bil postopek pred sodiščem I. stopnje končan, zato tožnik pravne pomoči ni (več) potreboval. Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, BPP za navedene storitve ni bilo mogoče priznati, saj so nastale pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9.
tožba v upravnem sporu - roka za vložitev tožbe - sodne počitnice - prepozna tožba - zavrženje tožbe
O nujnih zadevah sodišča odločajo tudi v času sodnih počitnic. Po določbi četrtega odstavka 34. člena ZBPP se zadeve BPP v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.
ZBPP člen 26, 28, 28/1, 28/1-2, 28/5, 30, 30/6, 37, 37/3, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - nagrada in stroški odvetniku - mediacija
Organ za BPP ni imel podlage, da bi tožeči stranki priznal nagrado in stroške za zastopanje oziroma udeležbo v postopku mediacije. Iz upravnih aktov ter izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP za mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov po ZARSS in tudi iz odločbe o dodelitvi BPP ter napotnice, ki jo je prejela tožeča stranka, ne izhaja, da je bila pravna pomoč za to fazo postopka odobrena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju
Po ustaljeni sodni praksi se stvarna bremena na nepremičnini pri ugotavljanju vrednosti premoženja ne upoštevajo.
Toženke tožnik ni seznanil, da na njegovih zemljiščih stoji objekt, kar vpliva na večjo vrednost nepremičnine. Šele tedaj, ko je to, da je na nepremičnini že zgrajen objekt, ugotovila toženka, je v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pojasnil, da gre za zgradbo, zgrajeno do 3. gradbene faze. Toženka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navedel neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni v celoti navedel in opisal nepremičnin, katerih lastnik je, in glede na navedeno pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - izredna in nujna brezplačna pravna pomoč - nejasna vloga
S tem, ko je tožnica na sodišče naslovila vlogo, v kateri se ni jasno opredelila, za kakšne vrste vlogo gre tj. v njej ni navedla, kaj sploh zahteva, sodišče pa jo je pozvalo, naj to stori, se sodni postopek, kot pravilno ugotavlja toženka, ni začel. V fazi, ko stranka na sodišče naslovi vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, da je vložila tožbo, je ravnanje sodišča, s katerim od nje zahteva, naj se določno izjavi, ali je vloga sploh tožba, zgolj upravno poslovanje.
priznanje lastnosti stranke v postopku - ustavitev postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se je postopek, v katerega je tožnica hotela vstopiti, že ustavil, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, saj se njen položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspela, več ne bi mogel izboljšati, kar velja še posebej tudi glede na izid postopka, ki izhaja iz sklepa o ustavitvi, namreč da so pogoji za popravek DDV izpolnjeni. Upoštevati pa je treba tudi, da se vstop v postopek lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, kasneje pa le še s pritožbo oz. predlogom za obnovo.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - založitev predujma - odločanje o isti stvari - drugačno dejansko stanje
Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da je stanje, kot obstaja ob vložitvi (nove) prošnje, drugačno od tistega stanja, ki je bilo ob odločanju o prvi prošnji. Tedaj je namreč prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe na ESČP, za zastopanje v tem postopku in oprostitev plačila stroškov, ki bi nastali v postopku. V času, ko je tožnik vložil prošnjo za založitev predujma za sodnega prevajalca za prevod odgovora na stališče Vlade Republike Slovenije, pa je dejstvo, da je bila pritožba na ESČP že vložena.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov objekta na okolje - obstoječi objekt
Pravno zmotno je tudi tožbeno stališče, da v primeru obstoja že zgrajenega objekta na tem območju oziroma v primeru t. i. legalizacije objekta presoje vplivov na okolje ni mogoče izvesti, ker slovenska zakonodaja tega postopka ne bi predpisovala. Naslovno sodišče je že pojasnilo, da se postopek za izdajo soglasij k gradbenemu dovoljenju za že obstoječ oziroma zgrajen objekt s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij v primeru šele načrtovane oziroma nameravane gradnje objekta. T. i. legalizacija ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja in soglasij k gradbenemu dovoljenju pod enakimi pogoji, kot jih določajo predpisi za gradnjo šele načrtovanega objekta, torej skladno z vsemi določbami relevantnih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo novih objektov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Sodišče se z organom strinja, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da gre za očitno nerazumno zadevo, kakršna dodelitev BPP izključuje.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke
Glede na to, da tožnik ugovarja, da ni mogel vplivati na prenos svojih sredstev na poseben privatizacijski račun, torej ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, na katerem izpodbijani akt temelji, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Zgolj na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobil organ po uradni dolžnosti, dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, še zlasti pa se tožnik o njem ni imel možnost izjaviti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 6/3. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 7, 7/1. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS člen 1, 2(c). ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - varstvo okolja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodelovanje javnosti
Strokovne organizacije, ki lahko nadzirajo javne politike (t.i. „watchdogs“), imajo poseben vpliv na uresničevanje omenjenih ciljev, ki so deklarirani v uvodni izjavi št. 1 ter v členu 1(b) Direktive 2003/4, kjer je izrecno poudarjena svobodna izmenjava mnenj, učinkovita udeležba javnosti pri postopku odločanja o okoljskih zadevah, „najširša“ in „sistematična razpoložljivost“ in razširjanje informacij o okolju.
Z zapustitvijo azilnega doma je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da upravni akt, ki ga je izpodbijal s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Z vidika presoje zakonitosti molka organa po ZUS-1 je bistveno, kateri organ je pristojen za odločanje oziroma izdajo upravnega akta o prošnji za začasno prebivanje, ne pa kateri organ je pristojen za "sprejem" takšne prošnje. O prošnji namreč mora odločati pristojna upravna enota, saj tožena stranka pravi, da gre za prošnjo za začasno dovoljenje, za katero pa je pristojnost odločanja podeljena upravni enoti, na območju katere namerava tujec prebivati oziroma tista upravna enota, na območju katere tujec prebiva. To pomeni, da ima tožena stranka v smislu drugega in tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 dolžnost izdati upravni akt na podlagi vloženih prošenj, pri čemer pa so tožniki po neprerekanih okoliščinah tudi izpolnili procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1.
igre na srečo - spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani
Z izdajo prepovedne odločbe z dne 1. 8. 2006, ki je 11. 8. 2006 postala izvršljiva, in na katero se predlagatelj sklicuje, so izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na zakonsko določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
prometna ureditev - molk organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic
V obravnavani zadevi gre za tožbo zaradi molka organa, ker po navedbah tožnika določen akt o prometni ureditvi na navedenih ulicah tožena stranka še ni izdala. Ker v primeru, če bi akt bil izdan, to ne bi bil akt, ki bi se nanašal na odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, gre tudi v primeru neizdaje takega akta za zadevo, ki ne more biti predmet upravnega spora.
igre na srečo - spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve utemeljena tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti in tehničnih možnosti, saj imata ustrezno podlago v okoliščinah, ki jih ZIS določa v 107.a členu (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki). Tudi tem ocenam nasprotna stranka ne ugovarja oziroma ne zatrjuje, da ukrepa tehnično ne bi mogla izvesti ali da bi drug ukrep omejitve dostopa do spletnih strani - z bistveno podobnimi predvidenimi učinki - bil zanjo manj obremenjujoč ali z manj stranskimi učinki.