brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Tožnica je zaprosila za dodelitev BPP za postopek odobritve znižanega plačila vrtca, v katerem se odloča v upravnem postopku. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, pa v določbah ZBPP ni podlage, zato prošnji, kljub zatrjevanemu in izkazanemu težkemu socialnemu položaju, ni mogoče ugoditi.
denarna kazen - razžalitev uradne osebe - žalitev organa
Iz upravnega spisa in izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik v svoji vlogi zapisal besede, ki so po presoji tožene stranke objektivno žaljive in predstavljajo hud poseg v ugled in dostojanstvo vpletenih uradnih oseb in organa prve stopnje kot takega. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da so izjave tožnika v omenjenih vlogah hudo žaljive in nedostojne. Iz celotne vsebine tožnikovih zapisov je namreč mogoče zaznati negativen in žaljiv prizvok, tožnik se tudi po presoji sodišča izraža sarkastično in ironično ter z očitnim namenom podcenjevanja in zaničevanja uradnih oseb in organov občine, pri tem pa do njih izkazuje izrazito poniževalen in zasmehljiv odnos. Pri presoji, ali so bile podane izjave žaljive do organa ali uradne osebe in so tako posegle v dostojanstvo upravnega organa, je treba poleg vsebine same vloge, upoštevati tudi način, na katerega je bila ta vsebina podana. Navedbe tožnika v spornih vlogah so tudi po presoji sodišča objektivno žaljive in neprimerne in jih zato tožnik ne more opravičiti, čeprav se ne strinja z vodenjem postopka ali odločitvami upravnega organ prve stopnje v njegovih zadevah ter v zadevah občine. Kot take, s tem v zvezi sodišče tožniku pojasnjuje, da ima kot stranka možnost, da svoje nestrinjanje s postopkom in odločitvijo upravnih organov, navkljub prizadetosti, izrazi v mejah dostojnosti in v okviru možnih pravnih sredstev.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (2015) člen 41, 41/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, saj je toženka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, v obrazložitvi odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in tožnici pred izdajo odločbe tudi dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
koncesija - prenos koncesije - kršitev pravil postopka
Tožena stranka mora v postopku izdaje soglasja k prenosu koncesije postopati po pravilih upravnega postopka, za kar ima podlago v ZUP. To pomeni, da bi morala tožena stranka o tožničinem zahtevku odločiti z upravnim aktom, ki bi imel vse sestavine, kot jih določa 210. člen ZUP (vključno s pravnim poukom o pravnem sredstvu), ne pa zahtevek zavrniti zgolj z dopisom.
davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zloraba sistema DDV pomeni, to je izvedba določene transakcije zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti, razlog, zaradi katerega davčni zavezanec ni upravičen do vračila DDV, ki ga uveljavlja na podlagi take transakcije. Takšno stališče namreč izhaja tudi iz sodne prakse SEU, kot tudi sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Vendar pa morajo biti po presoji sodišča okoliščine glede ugotovljene zlorabe sistema DDV v postopku nesporno ugotovljene, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo storjeno. Tožeča stranka se sklicuje, da uveljavlja odbitek izhodnega DDV in ne odbitek vstopnega DDV, zaradi česar meni, da očitek o njenem vedenju glede sodelovanja pri davčni utaji ni utemeljen in tudi ni jasno, kakšno ugodnost naj bi tožeča stranka (sploh) pridobila (ob tem, da je izhodni DDV, katerega popravek uveljavlja, tudi plačala).
nepremičnina kulturne dediščine - odstranitev objekta - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - dotrajanost in poškodovanost objekta
Toženka je pravilno zavrnila izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev nepremične kulturne dediščine, saj je pooblaščena oseba ZVKD ugotovila, da je objekt mogoče obnoviti z običajnimi sredstvi in znanimi metodami gradnje sanacije, tožnica pa tekom postopka ni predložila dokaza, da se objekta zaradi neobičajno visokih stroškov gradbenih posegov ne da več obnoviti. V zvezi z racionalnostjo obnove obravnavanega objekta, ki jo pod vprašaj postavlja tožnica, ne da bi sicer za to predložila konkretne dokaze, pa sodišče dodaja, da je zakonodajalec v 1. alineji drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanil pozitivno obveznost, ki mu jo nalagata 5. in 73. člen Ustave RS, ki v drugem odstavku državo in lokalne skupnosti zavezuje k skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Obveznost države in lokalne skupnosti je na področju varovanja kulturne dediščine širša in zato še posebej zavezuje k varovanju oziroma opustitvi ravnanj, ki bi ogrožala obstoječo kulturno dediščino.
mednarodna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - subsidiarna oblika zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Glede obeh grozilnih pisem, ki naj bi bili razlog za zapustitev izvorne države, sodišče pritrjuje toženi stranki v delu obrazložitve odločbe, iz katere izhaja, da četudi bi se izhajalo iz predpostavke, da je tožnik res prejel dve pismi talibanov, se mu dejansko ni nič zgodilo.
Ni mogoče spregledati, da je tožnik navajal, da naj bi bil preganjan kot pripadnik oboroženih sil afganistanskih oblasti s strani talibanov, torej naj bi mu preganjanje (v obliki groženj v pismih) grozilo kot pripadniku ene od vojskujočih se strani v državljanski vojni. Čeprav tožnik teh trditev izrecno ni opredelil v tem smislu, ali želi status begunca ali pa status subsidiarne zaščite, pa že iz teh navedb smiselno izhaja, da tožnik izpostavlja, da v Afganistanu poteka državljanska vojna, kjer se je sam počutil ogroženega kot pripadnik oboroženih sil s strani nasprotne oborožene sile. S tem, ko je pooblaščenec tožnika poslal toženi stranki poročila prav z namenom, da jih pred odločanjem prouči, je smiselno opozoril tudi na splošno varnostno situacijo v Kabulu in bi se zato tožena stranka morala opredeliti do navedb teh virov o varnostni situaciji.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - globa - osebni stečaj - stroški stečajnega postopka
Dokler odločitev v postopku izterjave denarne kazni izrečene v prekrškovnem postopku ni pravnomočna, je vprašanje nastanka te obveznosti še negotova, njeno plačilo pa je mogoče uveljavljati šele po izvršljivosti.
Pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami (2013) člen 3.
brezplačen šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - otrok s posebnimi potrebami
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je stroške obračunala kot kilometrino v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov, saj taki stroški pripadajo javnim uslužbencem, Pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami pa se sklicuje prav na predpise o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - delni dostop - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja - predkazenski postopek
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v ZDIJZ, je širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku.
Ker je NPU kot pristojni strokovni organ v dopisu ocenil, da bi razkritje spornega poročila škodovalo predkazenskemu postopku, ki je v teku, je po presoji sodišča izpolnjena izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
orožni list - pogoji za izdajo orožnega lista - upravičen razlog za izdajo orožne listine - osebna varnost
Dolžnost delodajalca je, da svojim zaposlenim zagotovi varnost pri opravljanju dela in ne da se posamezniki sami oborožujejo, da lahko varno opravljajo svojo službo. Sodni izvršitelj si lahko pri izvajanju svoje dejavnosti pomaga z asistenco policije. Tožnik bi se lahko poslužil milejših tehničnih sredstev za odvrnitev nevarnosti, kot je na primer plinski razpršilec ali električni paralizator, prav tako lahko pri prenosu denarja in vrednejših papirjev spremstvo nudi tudi varnostna služba. Tožnik ni uspel dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tako veliki meri, da je orožje edino in hkrati najprimernejše sredstvo za zavarovanje pred konkretnimi nevarnostmi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.
Iz vsebine tožničinega predloga ne izhaja, da bi tožnica uveljavljala kakšno novo dejstvo, saj nobenega novega dejstva v tem smislu izrecno ne izpostavlja v svojem predlogu za obnovo postopka, pri čemer samo po sebi dejstvo o datumu smrti tožničinega očeta A.A. v BIH v mesecu novembru leta 1991 med strankama ni (bilo nikoli) sporno.
Tudi vojne razmere ne morejo biti novo dejstvo v smislu 1. odstavka 260. člena ZUP, kajti če so te razmere tožnici preprečile, da bi se vrnila v Slovenijo, ni bilo nobene objektivne ovire, da tega ne bi natančneje argumentirala v upravnem postopku ob tem, da imata oba upravna organa prav, da bi tožnica to morala uveljavljati v pravnih sredstvih tekom prvotnega postopka.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Ker zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in posledično niso izpolnjene procesne predpostavke, se tožena stranka v izpodbijanih upravnih aktih ni ukvarjala s tem, ali je tožeča stranka od 23. 12. 1990 dalje živela v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna - restriktivna razlaga zakona
Toženka je v izpodbijani odločbi v okviru preizkusa prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP prekoračila meje očitne (ne)razumnosti vložitve tožnikove pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem. To pomeni, da toženka vsebinske ocene zadeve ni opravila v okviru pravnega standarda "očitnosti". Drugih razlogov za svojo odločitev ni navedla.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. BPP je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Sodišče sledi ugotovitvi obeh upravnih organov, da tožnik v času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za njegovo stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ni prebival na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, kar izhaja iz uradnih evidenc, ki jih pristojni upravni organi vodijo na podlagi prvega odstavka 110. člena ZTuj-2. Že iz tega razloga se sodišče strinja z zaključkom obeh upravnih organov, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po prvem odstavku 52. člena ZTuj-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranki udeleženec - lastnik sosednje nepremičnine - ugovor stranskega udeleženca
Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zemljiškoknjižni postopek
Sodišče ugotavlja, da je zadeva, v kateri je tožena stranka dodelila BPP stranki z interesom, očitno nerazumna. Za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo namreč ni potrebna strokovna pomoč odvetnika, ker lahko to opravilo opravi predlagatelj sam, v konkretnem primeru stranka z interesom.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - prava neuka stranka - vsebina prošnje
Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po preučitvi zadeve in po lastnem preudarku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stranka v postopku - občina
Dejstvo, da je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ji ne daje pravice vstopiti v davčnopravno razmerje med zavezancem in davčnim organom, da bi kot stranka ali stranska udeleženka sodelovala v odmernem postopku, postopku vračila nadomestila. Prav tako nima pravice do vlaganja pravnih sredstev oz. do sodnega varstva zoper te vrste odločb.
ZUP člen 171. ZZK-1 člen 8. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (2009) člen 10, 10/1.
inšpekcijski postopek - električna napeljava - lastninska pravica - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožeča stranka sicer res že od samega začetka upravnega postopka, kot tudi v tožbi v upravnem sporu oporeka temu, da bi imela lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa po mnenju sodišča zgolj zatrjevanje, da lastninske pravice nima, še ne zadostuje, da bi bilo možno ovreči domnevo o resničnosti tistega, kar zemljiška knjiga v konkretnem primeru izkazuje. Iz navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi vložila kakšno pravno sredstvo, da bi se stanje v zemljiški knjigi glede njenega lastništva uredilo (npr. izbrisna tožba). Na dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tudi ne more vplivati tožbena navedba, da predmetna stavba ni vpisana v kataster stavb.