odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja - pogoj zanesljivosti
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za prekršek po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je prekršek, ki ga stori, kdor koga udari. Pri tem gre brez dvoma za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, na kar kaže tudi uvrstitev tega prekrška v 6. člen ZJRM-1 z naslovom "nasilno in drzno vedenje". Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da so podani zadržki javnega reda in da ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, kar utemeljuje odvzem orožnega lista in orožja po 58. členu tega zakona. Navedeni prekršek in nadaljnja dva kasnejša prekrška, za katera je bil tožnik obsojen s pravnomočnima odločbama, pa glede na okoliščine in izrečene grožnje pomenijo tudi zadostno podlago za presojo, da ni izpolnjen pogoj zanesljivosti tožnika, saj očitno ni mogoče napraviti zanesljivega sklepa, da tožnik orožja v nobenem primeru ne bo zlorabil. Torej tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 ni izpolnjen.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov predlog za izločitev uradne osebe iz postopka v upravni zadevi, ki se vodi zaradi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem. S tem sklepom pa prvostopenjski organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre zgolj za vmesno oziroma procesno odločitev, ki jo je prvostopenjski organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, in je namenjena izključno zakonitemu poteku tega postopka. Ker je izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (2015) člen 41, 41/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, saj je toženka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, v obrazložitvi odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in tožnici pred izdajo odločbe tudi dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zloraba sistema DDV pomeni, to je izvedba določene transakcije zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti, razlog, zaradi katerega davčni zavezanec ni upravičen do vračila DDV, ki ga uveljavlja na podlagi take transakcije. Takšno stališče namreč izhaja tudi iz sodne prakse SEU, kot tudi sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Vendar pa morajo biti po presoji sodišča okoliščine glede ugotovljene zlorabe sistema DDV v postopku nesporno ugotovljene, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo storjeno. Tožeča stranka se sklicuje, da uveljavlja odbitek izhodnega DDV in ne odbitek vstopnega DDV, zaradi česar meni, da očitek o njenem vedenju glede sodelovanja pri davčni utaji ni utemeljen in tudi ni jasno, kakšno ugodnost naj bi tožeča stranka (sploh) pridobila (ob tem, da je izhodni DDV, katerega popravek uveljavlja, tudi plačala).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
S tem, ko je bila prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. V tem postopku bo tožnik lahko (ponovno) uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji, zato toženka z zavrženjem njegove pritožbe ni posegla v njegov pravni položaj.
Izključitveni razlog po drugem odstavku 75 .člena ZJN-3 je povsem jasno in izrecno omejen na javnopravne dajatve, ki jih davčni organi pobirajo v skladu z zakonom. Podlage za širitev tega izključitvenega razloga na terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, ne daje ne ta, ne katerakoli druga določba ZJN-3, in sicer neglede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - globa - osebni stečaj - stroški stečajnega postopka
Dokler odločitev v postopku izterjave denarne kazni izrečene v prekrškovnem postopku ni pravnomočna, je vprašanje nastanka te obveznosti še negotova, njeno plačilo pa je mogoče uveljavljati šele po izvršljivosti.
mednarodna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - subsidiarna oblika zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Glede obeh grozilnih pisem, ki naj bi bili razlog za zapustitev izvorne države, sodišče pritrjuje toženi stranki v delu obrazložitve odločbe, iz katere izhaja, da četudi bi se izhajalo iz predpostavke, da je tožnik res prejel dve pismi talibanov, se mu dejansko ni nič zgodilo.
Ni mogoče spregledati, da je tožnik navajal, da naj bi bil preganjan kot pripadnik oboroženih sil afganistanskih oblasti s strani talibanov, torej naj bi mu preganjanje (v obliki groženj v pismih) grozilo kot pripadniku ene od vojskujočih se strani v državljanski vojni. Čeprav tožnik teh trditev izrecno ni opredelil v tem smislu, ali želi status begunca ali pa status subsidiarne zaščite, pa že iz teh navedb smiselno izhaja, da tožnik izpostavlja, da v Afganistanu poteka državljanska vojna, kjer se je sam počutil ogroženega kot pripadnik oboroženih sil s strani nasprotne oborožene sile. S tem, ko je pooblaščenec tožnika poslal toženi stranki poročila prav z namenom, da jih pred odločanjem prouči, je smiselno opozoril tudi na splošno varnostno situacijo v Kabulu in bi se zato tožena stranka morala opredeliti do navedb teh virov o varnostni situaciji.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranki udeleženec - lastnik sosednje nepremičnine - ugovor stranskega udeleženca
Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine.
ZUP člen 171. ZZK-1 člen 8. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (2009) člen 10, 10/1.
inšpekcijski postopek - električna napeljava - lastninska pravica - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožeča stranka sicer res že od samega začetka upravnega postopka, kot tudi v tožbi v upravnem sporu oporeka temu, da bi imela lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa po mnenju sodišča zgolj zatrjevanje, da lastninske pravice nima, še ne zadostuje, da bi bilo možno ovreči domnevo o resničnosti tistega, kar zemljiška knjiga v konkretnem primeru izkazuje. Iz navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi vložila kakšno pravno sredstvo, da bi se stanje v zemljiški knjigi glede njenega lastništva uredilo (npr. izbrisna tožba). Na dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tudi ne more vplivati tožbena navedba, da predmetna stavba ni vpisana v kataster stavb.
Pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami (2013) člen 3.
brezplačen šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - otrok s posebnimi potrebami
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je stroške obračunala kot kilometrino v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov, saj taki stroški pripadajo javnim uslužbencem, Pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami pa se sklicuje prav na predpise o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Sodišče sledi ugotovitvi obeh upravnih organov, da tožnik v času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za njegovo stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ni prebival na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, kar izhaja iz uradnih evidenc, ki jih pristojni upravni organi vodijo na podlagi prvega odstavka 110. člena ZTuj-2. Že iz tega razloga se sodišče strinja z zaključkom obeh upravnih organov, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po prvem odstavku 52. člena ZTuj-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zemljiškoknjižni postopek
Sodišče ugotavlja, da je zadeva, v kateri je tožena stranka dodelila BPP stranki z interesom, očitno nerazumna. Za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo namreč ni potrebna strokovna pomoč odvetnika, ker lahko to opravilo opravi predlagatelj sam, v konkretnem primeru stranka z interesom.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.
Iz vsebine tožničinega predloga ne izhaja, da bi tožnica uveljavljala kakšno novo dejstvo, saj nobenega novega dejstva v tem smislu izrecno ne izpostavlja v svojem predlogu za obnovo postopka, pri čemer samo po sebi dejstvo o datumu smrti tožničinega očeta A.A. v BIH v mesecu novembru leta 1991 med strankama ni (bilo nikoli) sporno.
Tudi vojne razmere ne morejo biti novo dejstvo v smislu 1. odstavka 260. člena ZUP, kajti če so te razmere tožnici preprečile, da bi se vrnila v Slovenijo, ni bilo nobene objektivne ovire, da tega ne bi natančneje argumentirala v upravnem postopku ob tem, da imata oba upravna organa prav, da bi tožnica to morala uveljavljati v pravnih sredstvih tekom prvotnega postopka.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - nevestno opravljanje dela - strokovna komisija - sporna dejanska vprašanja - načelo kontradiktornosti
V obravnavanem primeru bi strokovna komisija morala, zaradi razjasnitve spornih dejanskih vprašanj povabiti tožnika na sejo, saj toženi stranki, niti po dodatnih pojasnilih ni jasno, kako je tožnik ocenil vrednost gospodarskega poslopja in poslovne stavbe.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - prava neuka stranka - vsebina prošnje
Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po preučitvi zadeve in po lastnem preudarku.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - delni dostop - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja - predkazenski postopek
Pojem „kazenski pregon“, ki je uporabljen v ZDIJZ, je širši od pojma „kazenski postopek“. Kazenski pregon tako po presoji sodišča obsega, poleg kazenskega postopka v ožjem smislu, tudi vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev, torej tako predkazenski postopek, kot tudi vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku.
Ker je NPU kot pristojni strokovni organ v dopisu ocenil, da bi razkritje spornega poročila škodovalo predkazenskemu postopku, ki je v teku, je po presoji sodišča izpolnjena izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
orožni list - pogoji za izdajo orožnega lista - upravičen razlog za izdajo orožne listine - osebna varnost
Dolžnost delodajalca je, da svojim zaposlenim zagotovi varnost pri opravljanju dela in ne da se posamezniki sami oborožujejo, da lahko varno opravljajo svojo službo. Sodni izvršitelj si lahko pri izvajanju svoje dejavnosti pomaga z asistenco policije. Tožnik bi se lahko poslužil milejših tehničnih sredstev za odvrnitev nevarnosti, kot je na primer plinski razpršilec ali električni paralizator, prav tako lahko pri prenosu denarja in vrednejših papirjev spremstvo nudi tudi varnostna služba. Tožnik ni uspel dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tako veliki meri, da je orožje edino in hkrati najprimernejše sredstvo za zavarovanje pred konkretnimi nevarnostmi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zadeva ni očitno nerazumna - restriktivna razlaga zakona
Toženka je v izpodbijani odločbi v okviru preizkusa prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP prekoračila meje očitne (ne)razumnosti vložitve tožnikove pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem. To pomeni, da toženka vsebinske ocene zadeve ni opravila v okviru pravnega standarda "očitnosti". Drugih razlogov za svojo odločitev ni navedla.
Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. BPP je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Ker zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in posledično niso izpolnjene procesne predpostavke, se tožena stranka v izpodbijanih upravnih aktih ni ukvarjala s tem, ali je tožeča stranka od 23. 12. 1990 dalje živela v Republiki Sloveniji.