brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zapuščinski postopek - dedni dogovor
Dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, zato je upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji dolžan vrniti samo polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (48/5 člen ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - podporni zid
Podporni zid navedenih dimenzij (v dolžini 27,5 m in višine 1,2 m) sodi med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Za ograjo na podpornem zidu pa gradbeno dovoljenje ni potrebno.
vojni veteran - status vojnega veterana - zavrženje ponovne zahteve za priznanje statusa vojnega veterana - isto pravno in dejansko stanje
Dejansko stanje glede statusa vojnega veterana se od izdaje pravnomočnih odločb ni spremenilo. Tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale na spremenjeno dejansko stanje ali pravno podlago.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - dodatno strokovno delo
Za pridobitev točk za dodatno strokovno delo povezano z vzgojno-izobraževalnim delom, v smislu 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju prvega odstavka točke č, je potrebno nedvoumno in jasno ugotoviti, da gre za mednarodno konferenco (min. 3 države) in da je šlo za samostojni referat, ki je bil dejansko izveden s strani zaposlenega.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - znatna nevarnost pobega prosilca
Ukrep omejitve gibanja za Center za tujce je mogoče odrediti le v primeru, če organ ugotovi, da v posameznem primeru ni mogoče izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju Azilnega doma.
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je ta standard po ustaljeni sodni praksi treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti, kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 res urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. 29. člen ZDoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ je preizkusil prav vse zatrjevane primere dvojnih oziroma večkratnih izterjav istih obveznosti ter nato podrobno in v zvezi z vsako od zatrjevanih situacij ugotovil, da ni prišlo do podvajanj in tudi ne do večkratne izterjave ter za svoj zaključek navedel (pravilne) razloge: 1. v zatrjevanih primerih podvajanj gre za izterjavo dveh vrst obveznih prispevkov - od zaposlenih in za zaposlene; in 2. pri zatrjevanih večkratnih izterjavah pa gre izterjavo po obračunih, ki jih je vložila tožeča stranka ob izplačilih dohodkov, ki jih je opravila na različne datume v okviru istega obračunskega obdobja, in gre torej v vsakem posameznem primeru za izplačilo, od katerega se v skladu z določbami 352. in 285. člena ZDavP-2 obvezno izračuna odtegljaj iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3, 118, 118/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - postavitev objekta za oglaševanje - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je v postopku predložil soglasje in dovoljenje A. d.d. št. 351/AC-1097/07 z dne 22. 2. 2007, za katerega meni, da predstavlja podlago za postavitev spornih objektov. Navedeno soglasje ni ustrezna podlaga za postavitev objektov za oglaševanje. Z njim je A. d.d. kot upravitelj avtocest tožniku zgolj dovolil izvedbo del v varovalnem pasu avtoceste, potrebnih za postavitev obeh objektov za oglaševanje. To izhaja tako iz pravne podlage, na katero se sklicuje navedeno soglasje (47. in 49. člen ZJC), kot tudi iz vsebine soglasja oziroma dovoljenja. Takšno soglasje ne more nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav (drugi odstavek 68. člena ZJC).
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 13, 13/1, 13/1-5, 90, 90/3. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - vračilo izplačanih sredstev - pogoji javnega razpisa - zdravstveno stanje stranke
Tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja
Po določbi tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2 pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti ob davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o katerem je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2). Davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).
izvrševanje kazni zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - hujše motenje drugih obsojencev - prosti preudarek
Tožnik se je s svojim vedenjem izkazal za motečega v tolikšni meri, ki utemeljuje njegovo začasno namestitev v prostor s strožjim bivalnim režimom. Prepriča predvsem okoliščina, da ne gre zgolj za enkraten dogodek, ko je tožnik motil delo strokovnega osebja Zavoda, ampak za kontinuirano oziroma ponavljajoče se neprimerno vedenje. Ne zanika, da je podal več priglasnic niti ne zanika žaljivih navedb, ki so v njih navedene in ki jih Zavod primeroma povzema v obrazložitvi odločbe. Ne zanika dogodkov, ko je s svojimi žalitvami, grožnjami in glasnim izražanjem osebnih zahtev oviral delo strokovne delavke z drugimi obsojenci. Sodišče poudarja, da ukrep iz 98a. člena ZIKS-1 nima kaznovalnega namena, ampak gre za institut varnostne narave, s katerim se zagotovi varnost obsojencev in delavcev Zavoda ter vzdržuje red in mir.
ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4, 134, 134/3, 134/3-4, 134/4, 134/4-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - stečaj dolžnika - prerekanje terjatve - popravek davčnega obračuna
Neuveljavitev pravnih sredstev, ki so bila tožniku na voljo (tj. predvsem pravda za ugotovitev obstoja v stečaju prerekanih terjatev), v danem primeru ni bila predmet presoje z vidika (ne)gospodarnosti, zato navedbe tožnika, da je ravnal gospodarno, niso merodajne. Dejstvo je, da zakon predpisuje restriktivne pogoje za popravek DDV v primeru insolvečnih postopkov, zato je treba upoštevati tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1, ni pa merodajno vprašanje (ne)gospodarnosti ali smotrnosti vodenja sodnih postopkov. Tožnikovo naziranje, da sporni računi zaradi tega, ker jih naslovnik računov ni plačal in ker je stečajna upraviteljica te terjatve prerekala, enostavno ne obstajajo, pravno ni pravilno.
ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-1, 38, 38/1. ZDavP-2 člen 74.
prispevki za socialno varnost - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - zdravstveni delavec - napačna uporaba materialnega prava
Davčni organ je nepravilno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz delovnega razmerja, kot to določa 37. člen ZDoh-2, dohodke, ki jih je tožnik izplačeval radiološki inženirki specialistki organizirani kot s.p., ki je bila zaposlena pri tožniku, na podlagi pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe. Glede na dejanske okoliščine, ki jih je v zvezi s prejemki pri tožniku zaposlene zdravstvene delavke ugotovil davčni organ, je po presoji sodišča treba tudi te dohodke davčno obravnavati po ekonomski vsebini. Vendar bi pa po presoji sodišča opredelitev teh dohodkov kot dohodkov iz delovnega razmerja pomenila različno obravnavanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev in ni utemeljenega razloga za to, da bi se obdavčitev „dodatnih“ dohodkov pri tožniku zaposlene zdravstvene delavke razlikovala od obdavčitve dohodkov, ki pri tožniku niso bili zaposleni. Davčni organ je dohodke radiološke inženirke specialistke, zaposlene pri tožniku, zato napačno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz delovnega razmerja, kot to določa 37. člen ZDoh-2.
akontacija dohodnine - dodatno obračunani davki in prispevki - dohodnina od obresti - življenjsko zavarovanje - premija
Izpodbijana odločitev je utemeljena z razlago dohodka po določbah 15. člena ZDoh-2, na podlagi katere davčni organ „pripis premije“ s strani tožeče stranke, ki je fizični osebi ni bilo potrebno plačati, opredeli kot dohodek te fizične osebe (ker je od višine premije odvisna odškodnina po zavarovalni pogodbi v trenutku nastanka bodočega zavarovalnega dogodka), dosežen v trenutku pripisa (ker koristi od tako povečane vrednosti premoženja lahko nastanejo že v prvem trenutku, ko se zgodi zavarovalni dogodek po zavarovalni pogodbi). Razlogi, ki jih navaja davčni organ povečanja premoženja in s tem obdavčljivosti bonusa v trenutku pripisa ne utemeljujejo, saj se ob nastopu zavarovalnega dogodka, na katerega se sklicuje davčni organ, dohodek iz življenjskega zavarovanja obravnava skladno s 86. členom ZDoh-2.
Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. Zato je le-ta brez dvoma dohodek zavezanca, ki je predmet obdavčitve. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sodi, da preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč, saj v obrazložitvi niso podani dejanski razlogi, zaradi katerih je organ zaključil, da nasprotna tožba v obravnavanem primeru sodnega postopka za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem ni potrebna, ter štel zato zadevo za očitno nerazumno v smislu prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, kar narekuje zavrnitev prošnje za BPP.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - računi - nepopolni računi
Za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec razpolagati z računom in s prilogami, ki izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje iz 82. člena ZDDV-1. To je tudi eden od zakonsko predpisanih pogojev za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Če pa takšnega računa s prilogami davčni zavezanec nima, tudi po presoji sodišča na podlagi takšnega računa ne more uspešno uveljavljati pravice do odbitka DDV. Nepopolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1 ne more nadomestiti izjava izdajatelja teh računov, niti izjave zastopnika tožnika. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 predvideva ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice. V predmetni zadevi pa so po povedanem prav listine formalen pogoj za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
zavarovalni posli - zavarovalna pogodba - prostovoljno pokojninsko zavarovanje - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - prenehanje opravljanja dela
Določbe ZPIZ-1 ne morejo predstavljati (zakonskega) pooblastila za izvajanje zavarovanj, ki jih ta zakon ne ureja. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je s tem zakonom (ZPIZ-1) tožeči stranki priznan poseben položaj. Poseben položaj ji je priznan v okviru ureditve po ZPIZ-1, ne pa tudi po drugih predpisih. Takšne moči ta zakon (ZPIZ-1) nima. Po prehodnih določbah 444. člena ZPIZ-1, sicer zavarovalnice, ki so do uveljavitve tega zakona izvajale prostovoljno pokojninsko zavarovanje, lahko nadaljujejo z izvajanjem tega zavarovanja, vendar le po določbah tega zakona (ZPIZ-1) in pod pogojem, da v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo obstoječe programe pokojninskega zavarovanja z določbami tega zakona. Tega tudi prehodne določbe ZPIZ-2 ne spreminjajo, saj veljajo le za naprej in ne posegajo v položaj tožeče stranke, ki je moral biti prilagojen ureditvi v ZPIZ-1 že na podlagi (prehodnih) določb tega zakona. Prilagoditev obstoječih produktov se je zahtevala že ob uveljavitvi ZPIZ-1 in je morala biti ob uveljavitvi ZPIZ-2 izpeljana, zato ni nobene potrebe, da bi se to vprašanje ponovno odpiralo oziroma urejalo ob uveljavitvi ZPIZ-2. Če pa prilagoditve ni bilo, storitev RPZ, ki jih opravlja tožeča stranka, ni mogoče šteti za zavarovanje, ki temelji na določbah ZPIZ-2 in za katero naj bi tožeča stranka imela zakonsko pooblastilo.