akontacija dohodnine - dodatno obračunani davki in prispevki - dohodnina od obresti - življenjsko zavarovanje - premija
Izpodbijana odločitev je utemeljena z razlago dohodka po določbah 15. člena ZDoh-2, na podlagi katere davčni organ „pripis premije“ s strani tožeče stranke, ki je fizični osebi ni bilo potrebno plačati, opredeli kot dohodek te fizične osebe (ker je od višine premije odvisna odškodnina po zavarovalni pogodbi v trenutku nastanka bodočega zavarovalnega dogodka), dosežen v trenutku pripisa (ker koristi od tako povečane vrednosti premoženja lahko nastanejo že v prvem trenutku, ko se zgodi zavarovalni dogodek po zavarovalni pogodbi). Razlogi, ki jih navaja davčni organ povečanja premoženja in s tem obdavčljivosti bonusa v trenutku pripisa ne utemeljujejo, saj se ob nastopu zavarovalnega dogodka, na katerega se sklicuje davčni organ, dohodek iz življenjskega zavarovanja obravnava skladno s 86. členom ZDoh-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Potrdilo Občine mesta Gradiška z dne 8. 4. 1991 ne pomeni novega dejstva oziroma ne pomeni pridobitve možnosti uporabiti nov dokaz, kajti dejstvo bolezni in smrti tožničinega starega očeta je bilo obravnavano in ugotovljeno že v prvotnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, in kar med strankama niti ni sporno.
Tožeča stranka je Nigerijec, ki ima liberijske korenine, zaradi česar je bila diskriminirana, kot je sicer izpovedala tudi na osebnem razgovoru, tožena stranka pa se v izpodbijani odločbi do navedenih navedb tožeče stranke sploh ni opredelila in tako tudi ni navedla, ali navedeno smatra (oz. zakaj ne) kot razlog preganjanja po 27. členu ZMZ-1.
Tožba ni bila vložena zaradi molka organa, prav tako je iz izreka novo izdane odločbe razvidno, da tožena stranka ni spremenila oziroma odpravila izpodbijanega upravnega akta. Iz vsebine obeh odločb ter vlog tožeče stranke izhaja, da je tožena stranka le dopolnila prvo izdano odločbo in torej odločila o zahtevkih, o katerih prej ni odločila. Ker torej ne gre za primere iz tretjega ali četrtega odstavka 39. člena ZUS-1, sodišče nima zakonske podlage, da bi v obravnavanem primeru ustavitve postopka, odločilo drugače, kakor mu nalaga četrti odstavek 25. člena ZUS-1, torej, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Tožeča stranka sicer navaja, da je bila tožba potrebna, vendar sodišče pripominja, da bi lahko tožeča stranka isti učinek dosegla tudi z vložitvijo predloga za izdajo dopolnilne odločbe v skladu z 220. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Po ZNISESČP je bistveno to, da je Republika Slovenija za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, s tem zakonom prevzela poplačilo obveznosti banke do upravičencev oziroma obveznost izpolniti terjatev fizične osebe, ki jo ima do Glavne podružnice Sarajevo (2. člen ZNISESČP). Kadar je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi Republika Slovenija odgovarjala za obstoj in izplačilo tega premoženja.
Prenos sredstev ni bil avtomatičen, ampak odvisen od varčevalcev, saj je po predpisih FBiH obstajala možnost izbire med devizno vlogo ali certifikatom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka - zavrženje prošnje
Čeprav iz besedila drugega odstavka 1. člena ZBPP izhaja, da je mogoče brezplačno pravno pomoč dobiti v primeru, ko nekdo potrebuje varstvo pred obtožbo v kazenski zadevi, je po mnenju sodišča treba to določilo smiselno razlagati tudi, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen prav tako subsidiarni tožilec v kazenskem postopku šele po tem, ko je vložen obtožni akt.
Zakonska ureditev ne daje podlage za tožnikovo stališče, da gre v primeru gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo za odločitev o enem samem (enotnem oziroma nedeljivem) zahtevku, saj se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja po vsebini nanaša na dve, med seboj različni oziroma samostojni gradnji, ki sta med seboj povezani izključno tako, da je predhodna odstranitev objekta pogoj za gradnjo novega. Sodišče se strinja s stališčem, da sta ta zahtevka enakovredna, kar pomeni, da je tožnik, ki je želel preprečiti izdajo gradbenega dovoljenja v celoti, uspel do polovice. S tega stališča je pravilna in v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP tudi odločitev toženke, da gre tožniku povračilo polovice stroškov, kolikor ustrezajo opravljenim procesnim dejanjem in odvetniški tarifi.
Zakon veže povračilo stroškov stranskemu udeležencu izključno na njegov uspeh v postopku, ta uspeh pa pomeni usodo zahtevka, o katerem se je v postopku odločalo in ne zgolj uspešnega vstopa v postopek.
Po obširni in povsem ustaljeni upravnosodni praksi je predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem premoženjskem upravičenju, ki bi bilo vrednostno ocenljivo, temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 155, 155/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - upravičene površine kmetijskih zemljišč - načelo zaslišanja strank
Drugostopenjski organ je listine, ki jih je pritožbi priložil tožnik, ocenil drugače kot tožnik, pri čemer tožnika s svojo presojo listin pred sprejeto odločitvijo o zavrnitvi pritožbe ni seznanil, kar pomeni, da mu ni omogočil, da se do nje opredeli, hkrati pa je svojo odločitev utemeljil na ugotovitvi (da je tožnik sporne GERK vpisal na svoje kmetijsko gospodarstvo 27. 5. 2016, vendar jih je dne 1. 6. 2016 iz svojega kmetijskega gospodarstva izbrisal), na kateri izpodbijana odločba ni temeljila, pri čemer z njo prav tako ni seznanil tožnika in mu s tem omogočil enakega varstva pravic, zato je podana tudi absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa druge stopnje
Po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh.
ZSMKR člen 67. Pravilnik o trženju semena zelenjadnic (2005) člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Metoda v prvem odstavku 3. točke določa, kaj vse mora vsebovati poročilo o naknadni kontroli kakovosti semena ter sortne pristnosti in sortne čistosti vzorcev semenskega materiala. Vendar pa v drugem odstavku navedene točke tudi določa, v kakšni obliki morajo biti pripravljeni rezultati opravljene naknadne kontrole, in sicer v obliki, kot je navedena v Prilogi 3 te metode.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da je zapis o ugotovljenih lastnostih preverjanih rastlin primeren in skladen z metodo, ter jasno kaže na ugotovljene razlike na način, ki je razumljiv tako laiku kot strokovnjaku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Prosilec, ki mu je zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja, država dodelila BPP, je porabljena sredstva iz naslova BPP dolžan vrniti, če je v postopku uspel tako, da je pridobil premoženje.
ZON člen 81, 81/1, 81/2. Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004) člen 5, 7, 7/1, 7/1-7.
varstvo okolja - ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - v obliki predpisa izdan akt - divja žival
Cilji Habitatne direktive so bili v slovenski pravni red preneseni tako, da 7. člen Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah glede odvzema živali zavarovane vrste iz narave povzema temeljne pogoje, ki jih Habitatna direktiva določa v 16. členu: obstoj vsaj enega izmed razlogov, ki so našteti v prvi do sedmi alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, da “ni druge zadovoljive možnosti“ in da to izjemoma dovoljeno ravnanje ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacij. Zaradi tako neposrednega prenosa vsebine Habitatne direktive v slovenski pravni red se je tudi po presoji sodišča pri ugotavljanju izpolnjenosti navedenih pogojev mogoče nasloniti na prej omenjene napotke Evropske komisije, konkretno na tri preizkuse, ki so opisani v teh napotkih in se v celoti naslanjajo na besedilo direktive.
ZUS-1 člen 2, 4. URS člen 38. ZVOP-1 člen 32, 34, 34/1, 34/2, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi postopka - tožbeni zahtevek
Odreditev ukrepa prenehanja obdelave podatkov lahko pride v poštev le v primeru, če taka obdelava še vedno traja ter da je prepoved obdelave osebnih podatkov kot inšpekcijski ukrep zaključno dejanje inšpekcijskega postopka, ki ga inšpektor odredi po predhodno izvedenem postopku in na podlagi ugotovitev takega postopka, in ne ukrep, ki bi ga tožena stranka odrejala ob začetku takega postopka povsem avtomatsko brez ugotavljanja relevantnih dejstev in okoliščin.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 7, 7/1, 18, 18/1.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - kršitev pravil postopka
Za napredovanje v naziv svétnik je poleg izpolnjevanja ostalih pogojev, potrebno še mnenje vzgojiteljskega zbora, da se z napredovanjem strinja. Mnenje zbora o predlogu za napredovanje ne pomeni odločanje o tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje za napredovanje, temveč samo kako deluje kot sodelavec.
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - odjava RTV sprejemnika
Vsak, ki ima napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, mora RTV Sloveniji plačevati RTV prispevek. Šteje se, da ima radijski ali televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik energije v javnem električnem omrežju, razen če poda izjavo, da sprejemnika nima.
ZSDH-1 člen 6. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/2, 6/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - test javnega interesa - Slovenski državni holding (SDH) - zvočni zapis seje
Vodenje dela in poslovanja organa, vključno z upravljanjem državnih kapitalskih naložb, predstavlja izjemno pomembno javno funkcijo in je zato v javnem interesu, da se razkrijejo razlogi, utemeljitve, način in okoliščine oziroma celoten proces odločanja nadzornega sveta organa o menjavi uprave organa na predmetni sporni seji. Določba 6. člena ZSDH-1 sicer predvideva tudi izdelovanje prepisov zvočnih zapisov sej nadzornega sveta in uprave tožnika, ki pa ga tožnik za predmetno sejo nadzornega sveta v času izdaje izpodbijane odločbe nesporno ni imel. Tako tudi sodišče sodi, da je edini ekvivalent za dosego pravice do obveščenosti javnosti zvočni zapis te seje.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - pravica do svobodne izbire odvetnika
Nerazumno je dodeliti brezplačno pravno pomoč tožnici, saj je upravitelj z začetkom stečajnega postopka postal njen zakoniti zastopnik pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stejačno maso. Upravitelj pa je za zastopanje v sodnem postopku pooblastil odvetnika.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18. ZBPP člen 13, 13/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin pri predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.