ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - pravica do svobodne izbire odvetnika
Nerazumno je dodeliti brezplačno pravno pomoč tožnici, saj je upravitelj z začetkom stečajnega postopka postal njen zakoniti zastopnik pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stejačno maso. Upravitelj pa je za zastopanje v sodnem postopku pooblastil odvetnika.
Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da ZBPP in ZUP, ki se v postopkih po ZBPP uporablja subsidiarno, ne dajeta pravne podlage za odpis obveznosti vračila neupravičeno prejete BPP, ter da na obveznost vračila sredstev iz naslova BPP ne more vplivati premoženjsko stanje upravičenca do BPP.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 30, 30/11, 30/11-b.
Načelu zaslišanja stranke organ zadosti, če stranko pred odločitvijo v zadevi seznani z rezultati ugotovitvenega postopka: to je s tem, na katera odločilna dejstva bo oprl odločitev ter glede na kateri materialni predpis gre za odločilna dejstva, in kakšno odločitev narekuje materialni predpis ob ugotovljenem dejanskem stanju, ter ji o tem da možnost izreči se.
Obrazložitev drugostopenjske odločbe, da bi odločitev bilo mogoče preizkusiti glede njene materialne zakonitosti, bi morala obsegati tako pravne razloge (navedbo relevantnih materialno pravnih določb) kot tudi dejanske razloge za zaključek o tem, da je tožnica imela kontrolo pravne osebe, ki jo izključuje kot nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost
davek od dohodka iz dejavnosti - odmera akontacije dohodnine - opravljanje dejavnosti - računi
Tožnik je na podlagi neverodostojnega računa ter ostalih spornih računov, neupravičeno uveljavljal odhodke iz poslovanja in si s tem neupravičeno znižal davčno osnovo, zato mu je davčni organ naložil v plačilo razliko za doplačilo akontacije dohodnine za leto 2010 in 2011. V postopku je bilo ugotovljeno, da računalniška oprema, na katero se glasijo sporni računi, ni bila namenjena za opravljanje tožnikove dejavnosti, ni bila evidentirana med tožnikovimi osnovnimi sredstvi in se ni nahajala na sedežu tožnikove dejavnosti. Zato tožniku upravičeno niso bili priznani odhodki na podlagi navedenih računov in posledično pravilno odmerjena akontacije dohodnine.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - mednarodni standardi revidiranja - kršitev pravil revidiranja - izrek opomina - načelo kontradiktornosti
Subjektu nadzora je spoštovanje načela kontradiktornosti v postopku zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju toženke utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v kateri lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). Po 103. členu ZRev-2 dajejo v postopku stranke praviloma svoje izjave pisno (prvi odstavek). Le v primeru iz drugega odstavka 105. člena ZRev-2 lahko dajejo stranke svoje izjave tudi ustno na obravnavi (drugi odstavek 103. člena ZRev-2). Po prvem odstavku 105. člena ZRev-2 nadzorni organ odloča brez naroka. Le v primeru, če nadzorni organ presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev, lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, razpiše ustno obravnavo (drugi odstavek 105. člena ZRev-2). Iz podatkov spisa je razvidno, da je bilo načelo kontradiktornosti med postopkom ves čas spoštovano, saj je bila izpodbijana Odločba I tožniku vročena in je bil tožnik pozvan, da se o razlogih za začetek postopka izjavi. Skoraj vse normativne akte (tudi standarde) je mogoče razlagati in razumeti na različne načine, kar pa ne pomeni, da lahko v vsakem primeru velja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil.
ZUS-1 člen 39, 39/1, 39/3. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 273, 273/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Sodišče je presojalo tožnikov ugovor glede vrednosti sodnega spora, ki jo je uporabila tožena stranka pri odmeri stroškov in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Po pregledu upravnih spisov sodišče namreč ocenjuje, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep glede na pravno in dejansko stanje zadeve, kot je izhajalo iz podatkov v spisu.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Določbe prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD ni mogoče razlagati in uporabiti tako, da mora stranka dokazati, da je neposredno in izključno zaradi izbrisa ter takoj po izbrisu zapustila Slovenijo.
V primerih, ko iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče brez dvoma zaključiti, da je stranka pretežno zaradi posledic izbrisa zapustila Slovenijo, kot to velja tudi v konkretnem primeru, potem je treba že za pravilno uporabo določila prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD upoštevati ravnanja družinskih članov v povezavi s Slovenijo, ki so sledila zapustitvi Slovenije, kajti odsotnost ali izkazanost tovrstnih ravnanj, tudi morebitnih poskusov vračanja, lahko bistveno razjasnijo, ali je stranka imela ob zapustiti Slovenije namen življenje nadaljevati drugje, ali pa si je prizadevala za vrnitev v Slovenijo in je bil odhod iz Slovenije dovolj jasno povezan in storjen zaradi posledic izbrisa.
ZDavP-2 člen 157, 157/5, 353, 353/1. ZPP člen 205, 205/1, 2015/1-1, 208, 208/1.
prispevki za socialno varnost - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - prekinitev postopka - smrt tožnika - nadaljevanje postopka - poziv na prevzem postopka
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti njegove izvršljivosti. Tožnikova zatrjevanja zato ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi in jih lahko tožnik uveljavlja le pri organu, ki je izdal izvršilni naslov.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Glede na to, da si tožnik želi čimprej nazaj v Nemčijo, toženka pa je izpodbijani sklep sprejela prav v postopku predaje tožnika odgovorni državi članici Nemčiji, ki je (sicer šele po izdaji izpodbijanega sklepa) svojo odgovornost tudi sprejela, sodišče meni, da tožnikovo dosedanje ravnanje ne more biti podlaga za sklep, da je v konkretnih okoliščinah izkazana tožnikova znatna begosumnost.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
Pogojni odpust je del izvrševanja kaznovalne politike. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen. Komisija je na podlagi podatkov v Poročilu zavoda, v katerem tožnik prestaja kazen, po prostem preudarku presodila, da zaradi kršitev hišnega reda pri tožniku ni mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Glede na naravo obravnavane sporne zadeve, to je odločanje o tožnikovi prošnji za pogojni odpust in glede na ustaljeno upravno-sodno prakso je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe zadržana, skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZUS-1. Na podlagi citirane določbe ZUS-1 je v primeru odločanja po prostem preudarku (diskrecijska pravica) sodišče pooblaščeno le za preizkus, ali je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v zakonsko določenih mejah in v skladu z namenom, za katerega je bila dana.
Izplačilo na podlagi sodne poravnave predstavlja denarni prejemek tožnice, ki je v izpodbijani odločbi pravilno pravno opredeljen kot drug dohodek, opredeljen v 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Med tovrstne dohodke spada dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oz. ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti
Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ocena vrednosti premoženja - premoženjski cenzus
Po 42. členu SPZ se lastninska pravica pridobi (med drugim) s pravnomočno sodno odločbo, torej v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice na tak način ni pogojena z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj ima vpis v zemljiško knjigo v takem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. V obravnavanem primeru to pomeni, da z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar organ tega premoženja, glede na to, da je tudi sam ugotovil, da je sodba pravnomočna v času izdaje izpodbijane odločbe, ne bi smel upoštevati.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene lokacijske informacije namreč izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in soglasjem upravljavca. Tožnik ne v pritožbi, kjer je prvič ugovarjal navedeni ugotovitvi, ne v tožbi, ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP, ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da ni investitor, ker to dokazuje lastništvo zemljišč in prej citirana pogodba o nakupu šotora in pridobljeno gradbeno dovoljenje na ime lastnika zemljišča. Po presoji sodišča tožnikovih navedb v zvezi z nepravilno ugotovitvijo, kdo je investitor objekta, ni mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnik je imel možnost, da v roku 30 dni po vročitvi drugostopenjske odločbe vloži tožbo pri sodišču. 30-dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel 28. 6. 2018, tožnik pa je tožbo vložil šele 6 dni pozneje, in sicer 4. 7. 2018. Navedenih ugotovitev tožene stranke tožnik v tožbi ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače, zato med strankama niti niso sporne.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe natančno pojasnila svoje razloge, zakaj šteje, da tožnik nima izgledov za uspeh.
Po ZPNačrt in izvedbenih predpisih dolžina komunalnega priključka ne vpliva na obveznost plačila komunalnega prispevka, niti na njegovo višino. Po tem zakonu je pogoj za odmero komunalnega prispevka zgolj ta, da se zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme.
Glede tožnikovih trditev, da ni v enakopravnem položaju s tistimi, pri katerih je javna kanalizacija speljana do njihovega zemljišča, sodišče ocenjuje, da v primeru komunalne opremljenosti zemljišč vsem objektom ni mogoče zagotoviti enakih pogojev priključevanja, kar upoštevajo tudi predpisi, iz katerih ta obveznost ne izhaja.
ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme. Med take vire brez dvoma sodijo evropska in državna sredstva, pa tudi drugi prihodki, v obravnavani zadevi npr. okoljska dajatev.
Obrazložitev odločbe mora vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Teh razlogov pa izpodbijani sklep ne vsebuje, saj (kot tožnik pravilno opozarja) ni konkretno navedeno, katera pravda naj bi tekla, kdo so stranke postopka in predvsem, za kakšno zadevo sploh gre. Pavšalna ugotovitev toženke, da je glede na pridobljene podatke ugotovila, da teče pravda med ministrstvom in prijaviteljem - tožnikom, tako za konkreten preizkus pravilnosti odločitve ne zadošča.
Odgovor na tožbo ni sestavni del obrazložitve upravnega akta, temveč mora slednja vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, da je možen preizkus njegove zakonitosti in pravilnosti.
molk organa - tožba zaradi molka organa - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka utemeljenih razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba upravičena. Toženka v dopisu Inšpektoratu za javni sektor z dne 20. 2. 2018, na katerega se sklicuje v odgovoru na tožbo, ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe. Po stališču sodišča to izhaja ne samo iz skrajne dolgotrajnosti postopka, ampak tudi iz dejstva, ki ga navaja toženka, da je predmetni postopek zaradi upokojitve uradne osebe, ki je vodila ta postopek, miroval v letih od 2011 do 2015, toženka pa je v letu 2017 pristopila k aktivnemu reševanju zadeve.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.