ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18. ZBPP člen 13, 13/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin pri predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.
Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da ZBPP in ZUP, ki se v postopkih po ZBPP uporablja subsidiarno, ne dajeta pravne podlage za odpis obveznosti vračila neupravičeno prejete BPP, ter da na obveznost vračila sredstev iz naslova BPP ne more vplivati premoženjsko stanje upravičenca do BPP.
prijava znamke - podobnost med znamkami - celovita presoja podobnosti znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - vizualna in fonetična podobnost znakov - verjetnost zmede v javnosti
Prijavljeni znak pokriva enake oziroma (zelo) podobne storitve kot prejšnje znamke stranke z interesom, vizualna podobnost prijavljenega znaka s prejšnjimi znamkami je velika, oba znaka imata isto strukturo, da sta si tudi vizualno izjemno podobna ter vsebinsko oba znaka opredeljujeta čas oziroma časovno enoto, tako da je tudi pomenska podobnost med njima visoka. Podana je tudi fonetična podobnost. Potrošniki bodo glede prijavljene znamke menili, da gre za različico znamk stranke z interesom.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih je sestavljen, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne številke), kot to želi izpostaviti tožnik. Pomembna je torej presoja prijavljenega znaka po vsebini in v obliki, kot je prijavljen. Povprečni potrošnik namreč ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih je znamka sestavljena, razčlenjeval in podrobno analiziral.
Fonetična oziroma pomenska primerjava sta le eni od upoštevnih dejavnikov v okviru celovite presoje verjetnosti zmede, saj se podobnost med znaki ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov.
tožba v upravnem sporu - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Iz odločbe nedvomno izhaja, da je bila za izvajanje BPP določena odvetniška pisarna. Odvetniška pisarna je priglasila stroške za odvetniške storitve po stroškovniku. Nagrada za izvajanje BPP je bila z izpodbijanim sklepom priznana odvetniški pisarni, zato so neutemeljene tožnikove navedbe, da je bil izpodbijani sklep izdan odvetniku, to je tožniku. Ker se torej izpodbijani sklep ne glasi na tožnika, pač pa na odvetniško pisarno in le-ta ni bil stranka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ter tožnik kljub pozivu sodišča, da pravilno navede tožečo stranko (odvetniška pisarna), tega ni storil, je njegova tožba nedovoljena.
davek od dohodka iz dejavnosti - odmera akontacije dohodnine - opravljanje dejavnosti - računi
Tožnik je na podlagi neverodostojnega računa ter ostalih spornih računov, neupravičeno uveljavljal odhodke iz poslovanja in si s tem neupravičeno znižal davčno osnovo, zato mu je davčni organ naložil v plačilo razliko za doplačilo akontacije dohodnine za leto 2010 in 2011. V postopku je bilo ugotovljeno, da računalniška oprema, na katero se glasijo sporni računi, ni bila namenjena za opravljanje tožnikove dejavnosti, ni bila evidentirana med tožnikovimi osnovnimi sredstvi in se ni nahajala na sedežu tožnikove dejavnosti. Zato tožniku upravičeno niso bili priznani odhodki na podlagi navedenih računov in posledično pravilno odmerjena akontacije dohodnine.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ocena vrednosti premoženja - premoženjski cenzus
Po 42. členu SPZ se lastninska pravica pridobi (med drugim) s pravnomočno sodno odločbo, torej v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice na tak način ni pogojena z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj ima vpis v zemljiško knjigo v takem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. V obravnavanem primeru to pomeni, da z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar organ tega premoženja, glede na to, da je tudi sam ugotovil, da je sodba pravnomočna v času izdaje izpodbijane odločbe, ne bi smel upoštevati.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - fitofarmacevtska sredstva - vrnitev blaga v tujino ali izročitev carinarnici
Sodišče soglaša s toženko, da tožnica ni predložila ustreznih listin pristojnih kitajskih državnih organov, ki bi dokazovale, da se sporno fitofarmacevtsko sredstvo Dithianon 66 %, ki ga je proizvedla družba B., lahko da legalno na kitajski trg. Predloženi certifikat ICAMA se namreč ne nanaša le na drugega proizvajalca, pač pa tudi na povsem drugo pošiljko fitofarmacevtskega sredstva, preostale predložene listine pa so komercialnega značaja in torej ne gre za dokazila pristojnih kitajskih organov.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - lažni podatki
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče zaključuje, da je tožnik z namenom izpolnjevanja pogojev Javnega razpisa namerno predložil lažne dokumente, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 57. člena ZKme-1 in drugega odstavka 30. člena Uredbe 65/2011/EU.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 30, 30/11, 30/11-b.
Načelu zaslišanja stranke organ zadosti, če stranko pred odločitvijo v zadevi seznani z rezultati ugotovitvenega postopka: to je s tem, na katera odločilna dejstva bo oprl odločitev ter glede na kateri materialni predpis gre za odločilna dejstva, in kakšno odločitev narekuje materialni predpis ob ugotovljenem dejanskem stanju, ter ji o tem da možnost izreči se.
Obrazložitev drugostopenjske odločbe, da bi odločitev bilo mogoče preizkusiti glede njene materialne zakonitosti, bi morala obsegati tako pravne razloge (navedbo relevantnih materialno pravnih določb) kot tudi dejanske razloge za zaključek o tem, da je tožnica imela kontrolo pravne osebe, ki jo izključuje kot nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost
molk organa - tožba zaradi molka organa - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka utemeljenih razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba upravičena. Toženka v dopisu Inšpektoratu za javni sektor z dne 20. 2. 2018, na katerega se sklicuje v odgovoru na tožbo, ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe. Po stališču sodišča to izhaja ne samo iz skrajne dolgotrajnosti postopka, ampak tudi iz dejstva, ki ga navaja toženka, da je predmetni postopek zaradi upokojitve uradne osebe, ki je vodila ta postopek, miroval v letih od 2011 do 2015, toženka pa je v letu 2017 pristopila k aktivnemu reševanju zadeve.
Obrazložitev odločbe mora vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Teh razlogov pa izpodbijani sklep ne vsebuje, saj (kot tožnik pravilno opozarja) ni konkretno navedeno, katera pravda naj bi tekla, kdo so stranke postopka in predvsem, za kakšno zadevo sploh gre. Pavšalna ugotovitev toženke, da je glede na pridobljene podatke ugotovila, da teče pravda med ministrstvom in prijaviteljem - tožnikom, tako za konkreten preizkus pravilnosti odločitve ne zadošča.
Odgovor na tožbo ni sestavni del obrazložitve upravnega akta, temveč mora slednja vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, da je možen preizkus njegove zakonitosti in pravilnosti.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - mednarodni standardi revidiranja - kršitev pravil revidiranja - izrek opomina - načelo kontradiktornosti
Subjektu nadzora je spoštovanje načela kontradiktornosti v postopku zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju toženke utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v kateri lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). Po 103. členu ZRev-2 dajejo v postopku stranke praviloma svoje izjave pisno (prvi odstavek). Le v primeru iz drugega odstavka 105. člena ZRev-2 lahko dajejo stranke svoje izjave tudi ustno na obravnavi (drugi odstavek 103. člena ZRev-2). Po prvem odstavku 105. člena ZRev-2 nadzorni organ odloča brez naroka. Le v primeru, če nadzorni organ presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev, lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, razpiše ustno obravnavo (drugi odstavek 105. člena ZRev-2). Iz podatkov spisa je razvidno, da je bilo načelo kontradiktornosti med postopkom ves čas spoštovano, saj je bila izpodbijana Odločba I tožniku vročena in je bil tožnik pozvan, da se o razlogih za začetek postopka izjavi. Skoraj vse normativne akte (tudi standarde) je mogoče razlagati in razumeti na različne načine, kar pa ne pomeni, da lahko v vsakem primeru velja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil.
PZ v postopku vpisa v vpisnik morskih čolnov kot stranke postopka določa le tiste, ki prosijo za vpis, in tiste, katerih pravice so v register vpisane. To pomeni, da materialni predpis ne vzpostavlja razmerja, iz katerega bi izhajala pravna korist tožnika (predhodnega lastnika čolna), da bi v predmetnem postopku imel lastnost stranskega udeleženca.
ZPNačrt člen 79/1, 79/3, 79, 7, 80, 82, 82/1. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (2005) člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obvezen priklop na javno kanalizacijo - plačilo komunalnega prispevka
Po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (9. člen) je na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
V zakonskih določbah 77. člena ZPNačrt kot v določbah 79. člena ZPNačrt je dana podlaga za odmero komunalnega prispevka in naložitev tega v plačilo kot zavezancu investitorju oziroma lastniku objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (določene vrste).
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti
Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Glede na to, da si tožnik želi čimprej nazaj v Nemčijo, toženka pa je izpodbijani sklep sprejela prav v postopku predaje tožnika odgovorni državi članici Nemčiji, ki je (sicer šele po izdaji izpodbijanega sklepa) svojo odgovornost tudi sprejela, sodišče meni, da tožnikovo dosedanje ravnanje ne more biti podlaga za sklep, da je v konkretnih okoliščinah izkazana tožnikova znatna begosumnost.
ZGO-1 člen 74a, 74c, 76c. ZUP člen 9. ZV-1 člen 37, 87, 88.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - legalizacija objekta - načelo zaslišanja strank
Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica zahtevanega soglasja Direkcije RS za vode ni predložila. Sodišče zavrača tožbene navedbe, da je prvostopenjski organ kršil določbo 9. člena ZUP, ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni omogočil izreči se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za zakonito in pravilno odločbo. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za temeljno načelo, ki ima v upravnem postopku zelo pomembno vlogo (vzpostavitev kontradiktornosti), vendar v obravnavanem primeru po presoji sodišča to načelo ni bilo kršeno. Na obveznost predložitve navedenega soglasja in s tem vrednotenja tega dokaza je bila namreč tožnica opozorjena v pozivu za odpravo pomanjkljivosti in opozorjena tudi, kakšne posledice bo imela nepredložitev soglasja, zato vztrajanje pri realizaciji pravice iz 9. člena ZUP v konkretnem primeru ne bi imelo drugačnega vpliva na odločitev ne prvostopenjskega, ne drugostopenjskega organa.
ZUS-1 člen 39, 39/1, 39/3. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 273, 273/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Sodišče je presojalo tožnikov ugovor glede vrednosti sodnega spora, ki jo je uporabila tožena stranka pri odmeri stroškov in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Po pregledu upravnih spisov sodišče namreč ocenjuje, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep glede na pravno in dejansko stanje zadeve, kot je izhajalo iz podatkov v spisu.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Določbe prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD ni mogoče razlagati in uporabiti tako, da mora stranka dokazati, da je neposredno in izključno zaradi izbrisa ter takoj po izbrisu zapustila Slovenijo.
V primerih, ko iz ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče brez dvoma zaključiti, da je stranka pretežno zaradi posledic izbrisa zapustila Slovenijo, kot to velja tudi v konkretnem primeru, potem je treba že za pravilno uporabo določila prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD upoštevati ravnanja družinskih članov v povezavi s Slovenijo, ki so sledila zapustitvi Slovenije, kajti odsotnost ali izkazanost tovrstnih ravnanj, tudi morebitnih poskusov vračanja, lahko bistveno razjasnijo, ali je stranka imela ob zapustiti Slovenije namen življenje nadaljevati drugje, ali pa si je prizadevala za vrnitev v Slovenijo in je bil odhod iz Slovenije dovolj jasno povezan in storjen zaradi posledic izbrisa.