Izplačilo na podlagi sodne poravnave predstavlja denarni prejemek tožnice, ki je v izpodbijani odločbi pravilno pravno opredeljen kot drug dohodek, opredeljen v 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Med tovrstne dohodke spada dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oz. ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu.
ZGO-1 člen 74a, 74c, 76c. ZUP člen 9. ZV-1 člen 37, 87, 88.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - legalizacija objekta - načelo zaslišanja strank
Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica zahtevanega soglasja Direkcije RS za vode ni predložila. Sodišče zavrača tožbene navedbe, da je prvostopenjski organ kršil določbo 9. člena ZUP, ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni omogočil izreči se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za zakonito in pravilno odločbo. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za temeljno načelo, ki ima v upravnem postopku zelo pomembno vlogo (vzpostavitev kontradiktornosti), vendar v obravnavanem primeru po presoji sodišča to načelo ni bilo kršeno. Na obveznost predložitve navedenega soglasja in s tem vrednotenja tega dokaza je bila namreč tožnica opozorjena v pozivu za odpravo pomanjkljivosti in opozorjena tudi, kakšne posledice bo imela nepredložitev soglasja, zato vztrajanje pri realizaciji pravice iz 9. člena ZUP v konkretnem primeru ne bi imelo drugačnega vpliva na odločitev ne prvostopenjskega, ne drugostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - sprememba namembnosti
Ugotovitev, da izvedba del v povezavi s spremenjeno dejavnostjo v pritličju stanovanjskega objekta zahteva spremembo namembnosti, temelji na ugotovitvi, da se je povečala parkirna površina, gostinskega lokala v primerjavi s površino avto salona in avto servisa, kar pomeni posledično zadrževanja večjega števila ljudi v okolici objekta, da se je zaradi delovanja objekta spremenil oziroma povečal časovni vpliv na okolico, da se je spremenila struktura obiskovalcev in da se je frekvenca obiskovalcev povečala za najmanj 5 krat, da se je povečala priključna moč na objekt javne infrastrukture ter izvedel dovoz oziroma priključek na javno cesto, ki je tehnično neustrezen in bistveno zmanjšuje varnost prometa, kar po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da se je povečal vpliv objekta na okolico.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ocena vrednosti premoženja - premoženjski cenzus
Po 42. členu SPZ se lastninska pravica pridobi (med drugim) s pravnomočno sodno odločbo, torej v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice na tak način ni pogojena z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj ima vpis v zemljiško knjigo v takem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. V obravnavanem primeru to pomeni, da z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar organ tega premoženja, glede na to, da je tudi sam ugotovil, da je sodba pravnomočna v času izdaje izpodbijane odločbe, ne bi smel upoštevati.
ZGO-1 člen 3a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene lokacijske informacije namreč izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in soglasjem upravljavca. Tožnik ne v pritožbi, kjer je prvič ugovarjal navedeni ugotovitvi, ne v tožbi, ne navaja, da zapisnik ni bil sestavljen v skladu z določbami ZUP, ali da je h kakšnemu njegovemu delu dal pripombo, temveč zgolj to, da ni investitor, ker to dokazuje lastništvo zemljišč in prej citirana pogodba o nakupu šotora in pridobljeno gradbeno dovoljenje na ime lastnika zemljišča. Po presoji sodišča tožnikovih navedb v zvezi z nepravilno ugotovitvijo, kdo je investitor objekta, ni mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o inšpekcijskem pregledu.
prijava znamke - podobnost med znamkami - celovita presoja podobnosti znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - vizualna in fonetična podobnost znakov - verjetnost zmede v javnosti
Prijavljeni znak pokriva enake oziroma (zelo) podobne storitve kot prejšnje znamke stranke z interesom, vizualna podobnost prijavljenega znaka s prejšnjimi znamkami je velika, oba znaka imata isto strukturo, da sta si tudi vizualno izjemno podobna ter vsebinsko oba znaka opredeljujeta čas oziroma časovno enoto, tako da je tudi pomenska podobnost med njima visoka. Podana je tudi fonetična podobnost. Potrošniki bodo glede prijavljene znamke menili, da gre za različico znamk stranke z interesom.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih je sestavljen, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne številke), kot to želi izpostaviti tožnik. Pomembna je torej presoja prijavljenega znaka po vsebini in v obliki, kot je prijavljen. Povprečni potrošnik namreč ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih je znamka sestavljena, razčlenjeval in podrobno analiziral.
Fonetična oziroma pomenska primerjava sta le eni od upoštevnih dejavnikov v okviru celovite presoje verjetnosti zmede, saj se podobnost med znaki ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov.
ZPNačrt člen 79/1, 79/3, 79, 7, 80, 82, 82/1. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (2005) člen 9.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obvezen priklop na javno kanalizacijo - plačilo komunalnega prispevka
Po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (9. člen) je na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
V zakonskih določbah 77. člena ZPNačrt kot v določbah 79. člena ZPNačrt je dana podlaga za odmero komunalnega prispevka in naložitev tega v plačilo kot zavezancu investitorju oziroma lastniku objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (določene vrste).
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Pogoja, če je oseba zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa, oziroma, če je oseba zapustila Slovenijo ker ni mogla pridobiti dovoljenja za prebivanje, ni mogoče razlagati ozko in dobesedno v tem smislu, da je pogoj izpolnjen samo, če je oseba zapustila Slovenijo neposredno po izbrisu in neposredno zaradi izbrisa. V okvir omenjenega določila namreč spadajo tudi situacije, ko je oseba bolj ali manj slučajno ali pa načrtno zaradi različnih možnih razlogov, kamor vsekakor lahko spada tudi razlog dopusta, obiska, službene odsotnosti in podobno, začasno zapustila Slovenijo pred izbrisom iz registra, pa se kasneje ni mogla vrniti med drugim tudi zaradi tega, ker ni več imela ustreznih dokumentov, ker je bila izbrisana, ali zaradi vojnih razmer. Vendar pa tožnica v tem upravnem sporu in v postopku pred upravnima organoma ni izkazala takšnih okoliščin.
Tožnica je zaradi nekaterih dogodkov, ki kažejo na morebitno šikaniranje članov družine v obdobju pred julijem 1991 s strani občanov ali v šoli, in zaradi subjektivnega občutka strahu za varno prihodnost, zapustila Slovenijo in ne zaradi posledic izbrisa. Tožnica bi morala pomoč oziroma zaščito, če je do zatrjevanih šikaniranj prišlo, iskati pri pristojnih organih, kar pa se očitno ni zgodilo, zato tudi sodišče ni našlo podlage za ugotovitev, da je tožnica z delom družine zapustila Slovenijo zaradi posledic izbrisa.
ZUS-1 člen 24, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 89, 89/1, 89/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - vročitev odločbe - pooblaščenec za vročitve - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Kot razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje tožnik navaja nepravilno vročitev drugostopenjske odločbe. Glede na to, da je bila ta odločba vročena pooblaščencu za vročanje, ki je imel v tem času še vedno pooblastilo za sprejemanje pisanj, je bila vročitev opravljena pravilno. V kolikor je prišlo do preklica pooblastila, bi moral tožnik o tem obvestiti organ. Da bi to storil, tožnik niti ne zatrjuje in v zvezi s tem tudi ne predloži nobenega dokazila. Tožnik torej ne navaja opravičljivih razlogov, zaradi katerih ni mogel pravočasno vložiti tožbe. Ker tožnik po navedenem ni verjetno izkazal obstoja opravičljivih razlogov za zamudo, sodišče njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni moglo ugoditi in ga je zavrnilo.