določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68.členu ZPP.
Tujčevo čakanje na delo po prenehanju pravice do nadomestila za primer brezposelnosti ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi (2. odst. 13. čl. ZTuj), ker po 2. čl. ZZT tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v RS na podlagi delovnega dovoljenja, brez delovnega dovoljenja pa, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
Tudi izvenzakonska skupnost tujca ni upravičen razlog za daljše prebivanje tujca v državi, ampak je to le zakonska zveza z državljanom RS (2. odst. 13. čl. ZTuj) ali s tujcem, ki ima dovoljenje za stalno oz. začasno prebivanje (17. čl. ZTuj).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Glede na naravo postopka, ki je v teku, predvsem pa ob upoštevanju dejstva, da je ta postopek šele v začetni fazi, razlogi iz 68. člena ZPP za delegacijo pristojnosti v obravnavani zadevi zaenkrat še niso podani. V skladu z določbami ZIP je namreč upnik predlagal tako imenovano izvršbo na podlagi verodostojne listine. O tem predlogu odloči sodišče brez naroka na podlagi predlogu priloženih listin. Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku, ki ga določa zakon, poravna terjatev skupaj s stroški, ker bo sicer po preteku danega roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren.
Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi postopka pa dejstvo, da je dolžnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločilo o tem, ali je upnik izpolnil z zakonom predpisane pogoje za ugoditev predlogu za izvršbo, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP.
nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - pristojnost za zavrženje tožbe - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Okrajno sodišče je smelo zavreči vlogo tožeče stranke ne glede na to, da je med postopkom označila vrednost spornega predmeta v znesku 3.680.000,00 SIT. Nerazumljivo vlogo zavrže tisto sodišče, ki to vlogo prejme oz. ki to vlogo po 109. členu ZPP obravnava. Vrednost spornega predmeta in s tem stvarna pristojnost sodišča sta pomembni šele tedaj, ko sodišče popravljeno vlogo sprejme kot popolno in po tožbi začne teči pravdni postopek.
Po preteku 5 let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, obnove zapuščinskega postopka ni več mogoče predlagati (in tako tudi ne vložiti tožbe na podlagi 224. člena Zakona o dedovanju), razen v izjemnih primerih.
ZDen člen 6, 6/1, 34, 40, 43, 45, 45/1, 49, 51, 51/4, 72, 72/1.ZSOS člen 6. Uredba člen 1, 2, 8, 17.
denacionalizacija podjetij - vrnitev v naravi ali odškodnina - višina odškodnine
ZDen daje denacionalizacijskemu upravičencu možnost izbire med vrnitvijo podržavljenega podjetja in odškodnino in te izbire ne veže na nobene pogoje. Zavezanec za plačilo odškodnine v obveznicah je Slovenski odškodninski sklad.
Za ocenitev vrednosti podržavljenega podjetja in ugotavljanja odškodnine je bilo sicer pristojno okrožno sodišče, gradivo za odločbo pa je pripravila strokovna komisija, ki jo je imenovalo sodišče, vendar ta okoliščina sama zase še ne pomeni, da je samo gradivo strokovne komisije, ki ima v bistvu značaj izvedenskega mnenja, lahko podlaga za določanje odškodnine v denacionalizacijskem postopku.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Tudi pridržanje v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacijah pomeni poseg v človekovo svobodo. Tak poseg je dopusten samo v primerih, ko so izčrpani drugi načini življenja zdravstveno prizadetega človeka na prostosti. Tako razumevanje je posledica načela tako imenovane sorazmernosti, po katerem je omejitev dopustna le v tistem obsegu, ki je nujno potrebna za dosego namena, zaradi katerega je prostost omejena. To načelo se odraža tako v razmerju nasproti psihično obolelemu kot v razmerju do drugih ljudi, to je zunanjega sveta. Pridržanje v psihiatrični bolnišnici je namreč skrajni ukrep in je dopusten samo v primerih, ko je to edini način, da se prepreči psihiatričnemu bolniku, da bi ogrožal svoje življenje ali si povzročal hudo škodo ali da bi tako ravnal proti drugim. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) določa v 70. členu materialnopravne pogoje za pridržanje duševnih bolnikov v psihiatričnih zavodih. Po tem določilu je pridržanje dopustno le v primeru, ko zaradi narave duševne bolezni ali duševnega stanja bolnik ogroža življenje ali povzroča hudo škodo bodisi sebi ali pa drugim ljudem. Pridržanje pa se sme izreči le v primerih, če nevarnosti ni mogoče odpraviti z milejšimi ukrepi, to je z izven psihiatrične bolnišnice obstoječimi načini.
ara in odstopnina - vračanje in vštevanje are - neizpolnitev pogodbe - zmanjšanje pretirano velike are
Sodišče sme po četrtem odstavku 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšati pretirano veliko aro na zahtevo zainteresirane stranke. Glede na tako vsebino navedenega predpisa je zaključiti, da je pojem "pretiranosti are" dejansko vprašanje, ki zadeva predvsem razmerje med aro in vrednostjo predmeta obveznosti (kot objektivnega merila) pa tudi druge okoliščine vsakega konkretnega primera (v tej zadevi velikost kupljenega stanovanja, s katerim se je reševalo stanovanjsko vprašanje šestčlanske družine, finančne zagate kupca kot razlog za odstop od pogodbe ter druge razmere na strani prizadetih strank, kar so okoliščine predvsem subjektivne narave). Revizijsko sodišče v zvezi s tem še ugotavlja, da so na področju kupoprodajnih razmerij, katerih predmet so bila stanovanja, sodišča večkrat zavzela stališče, da je primerna ara od 5 do 10 % kupnine.
Glede na spredaj pojasnjene razloge ugotavlja revizijsko sodišče, da je sodišče druge stopnje, ko je ocenilo v tem primeru znesek 3.000 DEM kot primerno aro in zato naložilo tožencu kot prejemniku are, da razliko do 5.000 DEM, to je tolarsko protivrednost 2.000 DEM vrne tožnici, pravilno razrešilo spor pravdnih strank in torej pravilno uporabilo materialno pravo.
ZPP (1977) člen 193, 301, 301/1, 331a, 354, 354/2-4. ZSZD 1974 člen 19, 19/1.ZOR člen 200, 203.
stvarna pristojnost - delovna nezgoda - počitniška praksa - sodba na podlagi odpovedi - umik tožbe - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost
Iz neoporekane tožbene trditve, da je prišlo do nezgode, ko je tožnik opravljal delo pri toženi stranki v okviru počitniške prakse in na podlagi pogodbe o delu, izhaja, da ni imel lastnosti delavca v združenem delu in tako odškodninski spor, čeprav izvirajoč iz delovne nezgode, ni sodil v pristojnost sodišča združenega dela (19. člen takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela, Ur. list SFRJ, št. 24/74). Torej ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). (Tudi sicer ni videti, da bi bila ta revizijska graja premišljena, saj bi moral ob morebitni razveljavitvi sodb teči nov postopek pred rednim sodiščem.) Nadalje, zakon določa, da če stranka ugovarja, da sodišče ni stvarno pristojno, to odloči, ali naj ta ugovor obravnava in o njem odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo (prvi odstavek 301. člena ZPP). Izdaja posebnega sklepa torej ni obvezna, v obravnavanem primeru pa tudi ne bi bila smotrna glede na opisano jasnost načetega pravnega problema.
Ni bilo pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 331.a členu ZPP (tudi če bi šlo za delni umik tožbe, kakor je to štela tožena stranka, ko se je v navedbah pod 19. strinjala z njim, izdaja odpovedne sodbe ne bi bila na mestu, ker umik tožbe - 193. člen ZPP prepreči izdajo takšne sodbe).
dolžnost preživljanja - preživninske obveznosti staršev do otrok
Toženčeva preživninska obveznost po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč. b.) je tako pomembna, da ji mora prilagoditi svoj način življenja. Izbira takšnega načina življenja, ki postavlja v drugi plan ustvarjanje materialnih sredstev, ni pravno odločilno dejstvo, ki bi zavezanca razbremenilo navedene obveznosti.
premoženjska razmerja med zakonci - vrednotenje deleža vsakega zakonca - skupno premoženje
Revizijsko sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da je predmet tega postopka po obsegu veliko premoženje. Vendar pa zakonska domneva iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76, preč.b. 14/89, v nadaljevanju ZZZDR) velja za vse enako. Izhaja namreč iz predpostavke, da sta zakonca do konca svoje zakonske zveze živela in ustvarjala skupaj. Tisti zakonec, oziroma njegov pravni naslednik, ki se s takšno domnevo ne strinja, mora dokazati, da sta zakonca prispevala v drugačnem razmerju.
ZPP (1977) člen 496a, 373. ZPPSL (1989) člen 105, 105/2.
pritožba - novote v pritožbenem postopku - gospodarski spori - odločanje na drugi stopnji - sprememba izpodbijane odločbe - pobotanje v stečajnem postopku
1. V gospodarskih sporih je treba navajati dejstva in predložiti dokaze že v postopku pred sodiščem prve stopnje (496.a člen ZPP).
2. V primerih iz 2. in 4. točke 373. člena ZPP lahko spremeni pritožbeno sodišče odločbo 1. stopnje, ne da bi opravilo glavno obravnavo.
3. V stečajnem postopku lahko pride do pobotanja samo tistih terjatev, glede katerih so izpolnjene vse predpostavke po zakonu o obligacijskih razmerjih, upoštevajoč pri tem še specialne določbe 105. in 107. člena ZPPSL. Ena od teh predpostavk je tudi vzajemnost.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS št. 18/91 in 21/94) je uredil pravna razmerja v zvezi z uporabo tujih stanovanj kot najemna razmerja, torej kot premoženjskopravna razmerja med lastniki in najemniki. V tej zadevi gre za spor s tožbenim zahtevkom na izpraznitev stanovanja, pri čemer je utemeljenost zahtevka odvisna od tega, ali ima tožena stranka sklenjeno najemno pogodbo s tožnico kot lastnico stanovanja oziroma ali ima pravico do sklenitve najemne pogodbe. Gre za premoženjskopravni spor, o katerem je treba odločiti na podlagi določb Stanovanjskega zakona.
Za spore premoženjskopravne narave z nedenarnim tožbenim zahtevkom pa določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljnjem ZPP) v drugem in tretjem odst. 382. člena mejni znesek vrednosti spornega predmeta, ki mora biti naveden v tožbi (2. odst. 186. čl. ZPP), da bi bila revizija dovoljena.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
V okviru tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja se je postopek začel (185. člen ZPP) v času veljavnosti zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur. list RS, št. 55/92), v katerem se po 9. členu denarni zneski, ki se nanašajo na vrednost spornega predmeta (drugi in tretji odstavek 382. člena ZPP) zvišajo za 10 krat. To pa pomeni, da je za dopustnost revizije glede na vrednost spornega predmeta od 5.12.1992, ko je navedeni zakon začel veljati, treba upoštevati 10 kratnik zneska 8.000,00 SIT, ki je bil kot meja za dopustnost revizije postavljen v noveli ZPP iz leta 1990 (Ur. list RS, št.
20/90). Za presojo dovoljenosti obravnavanja revizije je torej treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 80.000,00 SIT. Na dejansko ugotovitev, da toženec že od leta 1990 (še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona) spornega stanovanja ni več uporabljal za zadovoljenje svojih stanovanjskih potreb, je revizijsko sodišče vezano. Stanovanjsko pravico je toženec po določbi 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82) zaradi več kot šest mesečne neuporabe izgubil, s tem pa tudi pravico do lastninjenja po stanovanjskem zakonu in pravico, da po tem zakonu sklene najemno pogodbo.
Če nadzidava obstoječega objekta ne predstavlja gradnje novega objekta, ni treba upoštevati z odlokom o urbanističnem redu določene odmike, ker le-ti veljajo le za novogradnje.
Kadar je podaljšanje vozniškega dovoljenja vezano na izvid in mnenje o zdravstveni zmožnosti voznika, se to podaljša lahko tudi za krajši rok, kot ga sicer določa ZTVCP in sicer se veže na rok, ki ga zdravnik v mnenju določi za ponovni preizkus zdravstvene zmožnosti voznika.
Sosed investitorja izkazuje pravni interes v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tudi v fazi postopka, ko upravni organ izda sklep o prekinitvi postopka in je zato upravičen do vložitve pritožbe.
rojstna matična knjiga - popravek priimka, pridobljenega s sklenitvijo zakonske zveze
Če je tožeča stranka leta 1954 sklenila zakonsko zvezo in sta se zakonca sporazumela za skupen možev priimek v slovenski pisavi, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek tožeče stranke, ki ga je precizirala kot zahtevek za izdajo odločbe o popravku tega priimka v nemški pisavi v rojstni matični knjigi pri podatku o rojstvu prejšnjega moža tožeče stranke.