ZPP člen 11, 11/1, 180, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 36.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - umik tožbe - sprememba tožbe - nepopolna vloga - vsebina tožbe
Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, da se tožeči stranki delovno razmerje pri toženi strani, sporazumno razveže z določenim dnem tako, da se mu prizna delovno razmerje pri toženi stranki do tega datuma, z izplačilom plače in v zvezi s tožbenim zahtevkom, da mora tožena stranka tožnika prijaviti v zdravstveno zavarovanje za navedeno obdobje in zanj plačati zakonsko določene in predpisane davke in prispevke, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke člena 339/2 ZPP, saj je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navedlo, da sprememba tožbe ni dovoljena, čeprav je z izpodbijanim sklepom zavrglo prav to spremembo tožbe. S tem je podano nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo. Če sodišče spremembe tožbe ne dovoli, o spremenjeni tožbi ne more odločati.
Sodišče prve stopnje je spremenjeno tožbo tožnika zavrglo z obrazložitvijo, da je tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal v okviru spremembe tožbe, nedoločen in neprimeren za obravnavanje. Pri tem je prezrlo 36. člen ZDSS-1, ki opredeljuje ravnanje sodišče ob nerazumljivih in nepopolnih vlogah. 180. člen ZPP določa med drugim tudi, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Če tožbeni zahtevek ni določno oblikovan, tožba nima vseh potrebnih sestavin za obravnavo, v tem primeru pa mora sodišče (ne glede na to, ali ima delavec v postopku pooblaščenca ali ne) po 36. členu ZDSS-1 delavca (oz. pooblaščenca) s sklepom pozvati, da mora tožbo popraviti ali dopolniti, ga hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je kršilo določbo 36. člena ZDSS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0079244
ZPPSL člen 183. ZFPPod člen 26. ZGD člen 6.
zakonske zamudne obresti – tuja valuta – izpolnitev pogodbene obveznosti – prodajna cesija – navidezna pogodba – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov – izbris družbe iz sodnega registra
Zakonske zamudne obresti so bile do 1. 1. 2007 predpisane le za denarne terjatve v domači valuti, dokler z zgoraj navedenim dnem ni začela veljati novela ZPOZMO-1A, ki je šele uvedla uporabo zakonske obrestne mere za tuje valute tudi za denarne terjatve v tuji valuti.
Upnik je s predmetno predhodno odredbo pridobil le pogojno ločitveno pravico, ki obstaja pod odložnim pogojem, dokler ne bo izpolnjen pogoj za izvršbo. Zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj bo moral to terjatev uveljavljati v stečajnem postopku in ne v izvršilnem postopku.
V poroštveni izjavi mora biti zaveza poroka, da bo izpolnil obveznost glavnega dolžnika, pri čemer mora biti opredeljena tudi obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Navedeno pomeni, da mora biti vsebina obveznosti jasno opredeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0065444
ZZZDR člen 193. OZ člen 86. SPZ člen 92, 92/1.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – nastanek obveznosti – skrbništvo – sklenitev pravnega posla z varovancem – odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo – korist varovanca – neveljavnost pogodb – ničnost – izročitev ključev avtomobila
Pravni posel o prodaji avtomobila, ki sta ga sklenila skrbnica kot kupec in oskrbovanec kot prodajalec in ga pred sklenitvijo ni odobril pristojni CSD, je ničen. Takšno ravnanje skrbnice je namreč nemoralno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069731
OZ člen 101. ZPP člen 213, 213/2, 280, 281, 282.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti - vročanje – opravičeni razlogi za preložitev naroka – izvedba dokazov - dogovor o plačilnem roku - pravilo o sočasni izpolnitvi
Pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku (načelo kontradiktornosti) je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženi stranki je bila ta nedvomno zagotovljena tako z vročanjem vabila na narok v okviru določbe 280. člena ZPP kot tudi z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave. Glavno obravnavo je namreč mogoče opraviti tudi v odsotnosti stranke, vendar ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem omogočeno sodelovanje v postopku.
Dogovor o plačilnem roku ima prednost pred pravilom o sočasni izpolnitvi.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – objektivni pogoj izpodbijanja – sprememba oblike premoženja
Z izpodbijanim pravnim dejanjem (pogodbo o prevzemu dolga in plačilom toženi stranki) se premoženje stečajnega dolžnika S d.o.o. ni zmanjšalo, le obliko je spremenilo. Namesto plačanih denarnih sredstev je družba S d.o.o. dobila terjatev do tožeče stranke.
Iz spisovnega gradiva ni razvidno, kdaj je tožeča stranka sama zaznala svojo insolventnost. Pričakovanje, da bo za insolventnost tožeče stranke v januarju 2011 vedel toženec kot tožnikov zunanji poslovni partner, se zato izkaže kot nerealno kljub tožnikovi zamudi z izpolnitvijo obveznosti in blokadi enega od tožnikovih transakcijskih računov v decembru 2010. Zgolj enomesečna blokada enega od transakcijskih računov tožnika kaže zgolj na likvidnostne težave tožnika, ne pa že na njegovo insolventnost.
predmet dedovanja – zapuščina – originarna pridobitev lastninske pravice – deklaratornost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo
Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju izhaja, da je zapustnica po pokojnem možu podedovala med drugim šest denacionaliziranih stanovanj. Iz omenjenega sklepa torej evidentno izhaja, da dodatna zapuščina po njej obstaja. Okoliščina, da v zemljiški knjigi na omenjenih stanovanjih ni vpisana kot lastnica, ne pomeni, da ta stanovanja ne sodijo v njeno zapuščino. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je namreč zgolj deklaratorne narave.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/2-4, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - sodna razveza - reintegracija - zdravstveno stanje - razlog invalidnosti
Delodajalec mora pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost na podlagi določb ZVZD-1, vendar pa trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. Tako zdravstvene omejitve, na katere se tožena stranka sklicuje, to je delo na višini, ki so sicer izkazane v dveh zaporednih zdravniških potrdilih, ki ju je izdal zdravnik specialist medicine dela, ne morejo predstavljati odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti). Tožniku je bila dejansko odpovedana pogodba o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji drugega odstavka 88. člena ZDR v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
pogodba o finančnem leasingu – razveza pogodbe – seznanjenost z razvezo pogodbe – razlaga pogodbe – dokazna ocena
Določbe o razlagi pogodbe (vključno s splošnimi pogoji) je treba uporabiti le v primeru dvoumnosti teh določb, ne pa tudi v primeru njihove nedvoumnosti, ko se jih upošteva tako, kot se glasijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076878
ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 352, 352/1, 364, 364/2, 369, 369/3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – aktivna legitimacija – posredna škoda – sukcesivno nastala škoda – zastaranje – pripoznava dolga – predložitev naroka – upravičen razlog – nenadna in nepredvidljiva bolezen
Bolezen je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, tj. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku. Zdravnik, ki na predpisanem obrazcu izda opravičilo, mora v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku (npr. zaradi vročine).
Ne glede na to, da je njihova škoda dejansko posredna, daje 18. člen ZOZP zavodu (tj. tožeči stranki) položaj direktnih ali neposrednih oškodovancev.
Pripoznava dolga ni vezana na nobeno obličnost, zato lahko dolžnik pripozna dolg na različne načine. Zadošča, da dolžnikovo dejanje ali izjava na jasen način izraža njegovo voljo, da priznava dejstva, iz katerih izhaja konkretno pravno razmerje z upnikom tako, da lahko upnik na tej podlagi razumno sklepa, da dolžnik soglaša z obstojem dolga.
Škoda je tožeči stranki nastajala sukcesivno. V takšnem primeru pa velja, da pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastale škode pretrga zastaranje in omogoči tudi uveljavljanje povrnitve nadaljnjih škod; če pa oškodovanec ta zastaralni rok za uveljavitev prvega zahtevka zamudi, zastara celotna terjatev.
priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila – višina nadomestila - predvajanje glasbe iz glasbenega stolpa – uporaba tarife – položitev dolgovanega zneska – civilna kazen
Določilo drugega odstavka 158. člena ZASP tiste uporabnike del, ki prostovoljno položijo dolgovani znesek, izenačuje s tistimi, ki pogodbo o neizključnem prenosu sklenejo. Prav to določilo pojasni, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi znesek, ki ga po tarifi zaračunava kolektivna organizacija. Če pa se šteje, da je bila pravica prenesena, potem pač ni mogoče govoriti o kršitvi pravice.
ZDR člen 42, 126. ZEPDSV člen 16, 17, 17/2, 18, 19, 19/2. ZDavP-2 člen 352, 252/6, 353, 353/2.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - evidenca o izrabi delovnega časa - podatki o plači - obračun davka in prispevkov
Tožena stranka ni predložila nobenih dokazov o številu ur, ki naj bi jih tožnik opravil pri njej v spornem obdobju, niti dokazov o tem, da je tožnik za svoje delo, ki ga je v tem obdobju pri toženi stranki opravil, prejel kakršnokoli plačilo. Zato tožnik od tožene stranke v tem sporu utemeljeno zahteva plačilo za opravljeno delo.
Tožnik je v tožbi neutemeljeno in materialnopravno zmotno vtoževal izplačilo nominalnega neto zneska plače, saj je višina tega neto zneska odvisna od predpisanih dajatev (davkov in prispevkov), ki veljajo na dan izplačila in ne na dan izdaje sodbe sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071979
ZPP člen 8. OZ člen 766, 766/3. ZOdv člen 17.
dokazna ocena – dokaz z izvedencem - mandatna pogodba - poslovna sposobnost - dogovor o nagradi
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovala le z določenimi dokaznimi sredstvi, za kar se pritožba zavzema s trditvami, da lahko o poslovni sposobnosti odloča le izvedenec psihiatrične stroke.
Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo pobot - v celoti je pobotalo terjatev tožnice iz naslova odškodnine za neizkoriščen letni dopust ter odškodnine po 118. členu ZDR s terjatvijo tožene stranke iz naslova vračila stroškov izobraževanja. Pri pobotu s terjatvijo iz naslova dolga iz izobraževanja se ne more upoštevati tožničina terjatev do tožene stranke, ugotovljena pod točko I.a izreka sodbe (izplačilo zneska v obliki delnic). Skladno s 311. členom OZ lahko namreč dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti. Tožničina terjatev do tožene stranke iz točke I.a izreka sodbe se ne more izpolniti v denarju, temveč v delnicah, zato se pri pobotu ni mogla upoštevati.
OZ člen 633. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 112.
gradbena pogodba - končna situacija - plačilo na podlagi situacij - ugovor višini terjatve - varščina - dokazno breme - uporaba uzanc
S tem, ko tožena stranka situaciji ni pravočasno ugovarjala, je slednja postala samostojni pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti. S tem je nastala obveznost plačila fakture za celoten v računu naveden znesek. To pa ne pomeni, da tožena stranka višini terjatve sploh ne more več ugovarjati. Pomeni zgolj, da je prišlo do spremembe dokaznega bremena. Namesto, da bi v pravdi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je njena obveznost nastala, bo morala v obravnavanem primeru tožena stranka dokazati, da do tega ni prišlo
ZDR člen 126, 140, 166. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 41. ZEPDSV člen 12.
dodatek za delo ob nedeljah in praznikih - plačilo razlike plače - neizkoriščen letni dopust - odškodnina
Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu pomožna čistilka, njena delovna obveznost je bila 40 ur tedensko, dnevna razporeditev pa dvoizmenska. Tožena stranka ni predložila nikakršnih dokazov, ki bi dokazovali, da tožnica ni opravljala dela, za katerega uveljavlja plačilo. Zato je tožnica upravičena do vtoževanega dodatka za delo ob nedeljah in praznikih glede na izračun tožnice, ki jo je sama vodila.
Tožnica je dokazala, da ni mogla izkoristiti 5 dni delovnega dopusta, ki ji ga delodajalec ni odobril, zato od tožene stranke utemeljeno zahteva odškodnino za neizrabo letnega dopusta.
postopek zavarovanja v pravdnem postopku – stroški postopka zavarovanja – ne bis in idem – odmera DDV – obdavčljiv dogodek – stopnja DDV – nastanek obveznosti obračuna DDV
O stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo je že bilo pravnomočno odločeno in o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat.
Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem.
skupno premoženje – določitev deleža na skupnem premoženju – uveljavljanje večjega deleža – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti (izjema je le, če so podane specifične okoliščine konkretnega primera).