STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065463
ZASP člen 81, 153, 168. ZPP člen 8.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – javna priobčitev glasbenih del – avtorski honorar – dolžnost obveščanja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – uporaba pravilnika – prosta dokazna ocena
Ker toženec, ki uporabe avtorskih del ni zanikal ter jih je prijavil, posredoval ni le podatkov o bruto honorarju izvajalcev, ki jih tudi sicer zakonsko ni zavezan posredovati tožniku, je pravilen materialnopravni zaključek, da zakonski pogoj namerne kršitve avtorske pravice ali kršitve pravice iz hude malomarnosti ni izkazan.
Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev pogodbe, mora dokazati, da jo je nasprotna stranka zavedla z namenom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
pogodba o delu – napaka izvršenega posla - predmet tožbenega zahtevka – odprava napake na stroške podjemnika - jamčevalni zahtevek
Iz tožbene trditvene podlage izhaja, da tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, ki so ji nastali, ker kljub večkratnemu pozivu tožena stranka ni pravilno izpolnila pogodbe, zato je napako (ne)izpolnitve odpravila tožeča stranka sama z izbiro drugega izvajalca. Gre torej za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka in ne za terjatev na izpolnitev pogodbe.
Tožeča stranka ni navedla, kakšno vrsto pravnega posla sta sklenila P d.o.o. in je glede tega podala le svoje domneve. Navedla je, da je bila verjetno sklenjena prodajna pogodba. Če je ta trditev točna, je bila dogovorjena odmena za preneseno lastninsko pravico. Nujno potrebnih trditev, da je ta bila prenizka, in še drugih trditev, pa tožeča stranka ni niti postavila. Prvostopenjsko sodišče je iz tega pravilno sklepalo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala verjetnosti obstoja svoje terjatve.
ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 52/1-10, 53, 53/2, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je tožnik sklenil s toženo stranko za različno delo, so bile sklenjene zakonito za določen čas, saj je zanje obstajal dejanski, zakonsko določen razlog po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela). Ker je tožena stranka s tožnikom zakonito sklenila delovno razmerje za določen čas po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR (začasno povečan obseg dela) in trajanje ni bilo v nasprotju s 53. členom ZDR, tožnikov tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
stroški postopka – nagrada za posvet in konferenco s stranko – nagrada za poročilo stranki – samostojna storitev odvetnika – uspeh v postopku
Po tar. št. 39 OT se posvet in konferenca s stranko ter enako poročilo stranki obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Torej, če je bil opravljen posvet in konferenca s stranko ali ji je bilo dano poročilo v okviru določene zadeve, v kateri je odvetnik stranko zastopal, je načelno šteti, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah. Možno pa je, da se takšno storitev opravi v okviru določene sodne zadeve kot samostojno opravilo in v takem primeru, če odvetnik zahteva nagrado za to storitev kot samostojno opravilo, je na njem dokazno breme, da je to opravilo upoštevati kot samostojno storitev.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe - nezmožnost za delo - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - pravni standard normalnega teka stvari - višina izgubljenega zaslužka - prosti preudarek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč ne more biti merilo za določitev višine izgubljenega zaslužka po prostem preudarku, saj je njen namen zagotovitev sredstev za preživetje zaradi omilitve socialne stiske.
Denarna socialna pomoč, ki jo je tožnica prejemala do zaključka glavne obravnave, se ne poračunava s škodo zaradi izgubljenega zaslužka.
ugotavljanje očetovstva – dokaz z analizo DNK – neudeležba toženca
Za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva po določbi 92. člena ZZZDR aktivno legitimiran otrok, zastopan po svoji materi, pasivno pa je legitimirana oseba, za katero se domneva, da je oče.
Stranka se sicer ni dolžna odzvati vabilu na zaslišanje oziroma za opravo DNK analize in je k temu tudi ni mogoče prisiliti (262. člen ZPP)(1), vendar pa sodišče v takem primeru presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje oziroma odklonila DNK analizo.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - sklep o nadaljevanju postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine vrednosti zapuščine, ne predstavljajo pravnih dejstev, katera bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati ob izdaji 6. sklepa o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika, saj se vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe, zato jih mora sodišče prve stopnje obravnavati posebej, kot ugovor zoper sklep o izvršbi (v okviru 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).
OZ člen 171, 179, 182, 365. ZGJS člen 53. ZGO-1 člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6.
krivdna odgovornost - dolžnost vzdrževanja javne površine - prisoja odškodnine - zlom pete - učinki pretrganja zastaranja ob zvišanju zahtevka
Pravilni so zaključki o podani krivdni odgovornosti upravljalca javne površine – zavarovanca druge toženke - stranskega intervenienta, ki je bil s profesionalno skrbnostjo dolžan izvajati vzdrževanje javne površine, katero predstavljajo tudi stopnice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka.
OZ člen 125, 125/1, 619, 633, 633/1, 635, 635/2, 642, 642/1, 642/2.
pogodba o delu - učinkovanje pogodbe - dolžnost izpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o delu. Po splošni določbi prvega odstavka 125. člena OZ pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, zato je k plačilu zavezana tožena stranka kot naročnik dela. Neutemeljeno je njeno navajanje, da ni lastnik zemljišča, na katerem so bila opravljena dela.
nakup nepremičnine od nelastnika - dobra vera - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Prvi toženec zoper odločitev sodišča poslovnega prostora tožnici ni izročil, pač pa ga je prodal drugemu tožencu, ta pa ga je zadrževal tudi potem, ko je izvedel, da je tožničin poslovni prostor kupil od nelastnika, kar pomeni, da je ravnanje obeh tožnici povzročilo škodo zaradi nemožnosti uporabe. Po določbi prvega odstavka 186. člena OZ tožnici za škodo odgovarjata solidarno. Plačnik ali tisti, ki bo menil, da je plačal več od njegovega deleža, bo njuno medsebojno razmerje moral urejati z regresnim zahtevkom po 188. členu OZ.
lastninjenje družbenih nepremičnin – predlagan vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL – subsidiarna uporaba ZLNDL - predlagatelj preoblikovan v zavod – uporaba določb ZZ – vpis lastninske pravice le na podlagi sporazuma med ustanovitelji ali sodne odločbe
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati določbe o lastninjenju, ki jih vsebuje Zakon o zavodih in ne drži pritožbena trditev, da ta zakon takšnih določb ne vsebuje.
Po drugem odstavku 15. člena ZVEtL se za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. O tem vpisu se odloča po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00007603
SPZ člen 39, 40, 49, 49/1. ZTLR člen 33. ZPP člen 285. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - (ne)sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje več oseb
Lastninska pravica se po 39. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) namreč pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, tožnica pa pravnega naslova, potrebnega za pridobitev predmetne lastninske pravice, sploh ne zatrjuje. S pomočjo matere pri nakupu stanovanja na naslovu C. (plačanih 105 mesečnih obrokov od skupno 162) tožnica namreč lastninske pravice ni pridobila, niti je ni na podlagi dogovora z materjo, da se vknjižita obe. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se je namreč zahteval vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi prispevka se lastninska pravica ne pridobi, na podlagi dogovora (pravnega posla) pa se, tudi če bi ga tožnica izkazala, lastninska pravica pridobi z vknjižbo, saj dogovor o nastanku solastninske pravice ni izviren način njene pridobitve.
Določilo 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je potrebno razumeti kot splošno načelo, ki sodišču nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. V poštev pride le takrat, kadar je to potrebno. Njegovo vodilo je, da sodišče vzpodbudi stranke, da dopolnijo nepopolne navedbe o pravotvornih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki so glede na pravno kvalifikacijo spora pravno relevantne. V primeru kakršen je obravnavani, pa tudi najskrbnejše materialno procesno vodstvo ne bi moglo sanirati pomanjkljivosti tožbe.
Sodna praksa je odškodnine določala predvsem upoštevajoč oddaljenost bivališč oškodovancev in čas trajanja emisij. Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo, da spada primer tožnikov med najhujše primere, saj živita tik ob cesti in je promet s težkimi tovornjaki tekel mimo njunih oken. Ker sta bila takrat že upokojenca, sta bila pretežno doma in zato še bolj izpostavljena emisijam, predvsem hrupu, ki je močno presegal mejne in celo kritične vrednosti. Z odškodnino 2.000,00 EUR vsakemu je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo čas 18. mesecev.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Dolžnik je kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.