lastninjenje družbenih nepremičnin – predlagan vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL – subsidiarna uporaba ZLNDL - predlagatelj preoblikovan v zavod – uporaba določb ZZ – vpis lastninske pravice le na podlagi sporazuma med ustanovitelji ali sodne odločbe
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati določbe o lastninjenju, ki jih vsebuje Zakon o zavodih in ne drži pritožbena trditev, da ta zakon takšnih določb ne vsebuje.
Sodna praksa je odškodnine določala predvsem upoštevajoč oddaljenost bivališč oškodovancev in čas trajanja emisij. Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo, da spada primer tožnikov med najhujše primere, saj živita tik ob cesti in je promet s težkimi tovornjaki tekel mimo njunih oken. Ker sta bila takrat že upokojenca, sta bila pretežno doma in zato še bolj izpostavljena emisijam, predvsem hrupu, ki je močno presegal mejne in celo kritične vrednosti. Z odškodnino 2.000,00 EUR vsakemu je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo čas 18. mesecev.
odgovornost za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine - sklep o nadaljevanju postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje višine vrednosti zapuščine, ne predstavljajo pravnih dejstev, katera bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati ob izdaji 6. sklepa o nadaljevanju postopka zoper novega dolžnika, saj se vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe, zato jih mora sodišče prve stopnje obravnavati posebej, kot ugovor zoper sklep o izvršbi (v okviru 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Dolžnik je kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
OZ člen 125, 125/1, 619, 633, 633/1, 635, 635/2, 642, 642/1, 642/2.
pogodba o delu - učinkovanje pogodbe - dolžnost izpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o delu. Po splošni določbi prvega odstavka 125. člena OZ pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, zato je k plačilu zavezana tožena stranka kot naročnik dela. Neutemeljeno je njeno navajanje, da ni lastnik zemljišča, na katerem so bila opravljena dela.
Po citirani določbi je v s sodno odločbo (sodna poravnava) določeno preživninsko razmerje mogoče posegati le, če so podane pravno relevantne spremenjene razmere, pri čemer se ni mogoče sklicevati na okoliščine, ki so že obstajale ob določitvi preživnine s sodno odločbo.
OZ člen 171, 179, 182, 365. ZGJS člen 53. ZGO-1 člen 2, 2/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6.
krivdna odgovornost - dolžnost vzdrževanja javne površine - prisoja odškodnine - zlom pete - učinki pretrganja zastaranja ob zvišanju zahtevka
Pravilni so zaključki o podani krivdni odgovornosti upravljalca javne površine – zavarovanca druge toženke - stranskega intervenienta, ki je bil s profesionalno skrbnostjo dolžan izvajati vzdrževanje javne površine, katero predstavljajo tudi stopnice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka.
spor majhne vrednosti - zakonski prekluziven rok - procesni pobotni ugovor - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za postopek na prvi stopnji
Do konca glavne obravnave uveljavljani pobotni ugovor sodišče prve stopnje mora dopustiti, pri čemer pa sme v zvezi z njim upoštevati le tista dejstva in dokaze, ki jih je toženec predložil v vlogah iz 451. in 452. člena ZPP.
URS člen 26. ZIZ člen 150, 192, 193. ZZK-1 člen 7, 89, 89/4, 150. OZ člen 190.
odločanje o vpisih po stanju zemljiške knjige - odgovornost države - protipravnost - odškodninska odgovornost sodnika
Ravnanje izvršilnega sodnika, ki je z izvršilnim postopkom, kljub v zemljiški knjigi vpisani plombi za pridobitev lastninske pravice, nadaljeval tako, da se je opravila dražba nepremičnine, izvršilni postopek pa zaključil s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu in poplačilom upnikov iz prodane nepremičnine, je bila v vseh pogledih pravilna in v skladu z zakonom.
Čeprav pravila o pogojih za dovolitev vpisa, ki temeljijo na načelu pravnega prednika, preprečujejo vpis v zemljiško knjigo (150. člen ZZK-1), to ne more spremeniti dejstva, da pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo nastopi v trenutku, ko postane sklep o izročitvi kupcu pravnomočen, vpis v zemljiški knjigi pa je zgolj deklaratoren in ima publicitetni učinek (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča II Ips 957/2006).
ZIZ člen 32, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5, 168/6.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izvršba na nepremičnino – lastništvo nepremičnine – vpis v zemljiški knjigi
ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku dovolitve izvršbe na nepremičnino predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, to je, da je dolžnikova lastninska pravica že izkazana z opravljenim vpisom v zemljiški knjigi oziroma da je že začet postopek za vpis, z za vpis primerno listino ali pa tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika.
Tožena stranka ob uvedbi novega plačnega sistema ni imela pravne podlage za prevedbo tožnika na delovno mesto ekspert področja, ki se lahko zasede le na podlagi prijave na razpis, ki ga objavi tožena stranka v skladu z internim pravilnikom. Za eksperta področja mora imeti zaposleni določena ekspertna znanja oz. gre za delavca, ki je nujno potreben za toženo stranko, npr. za njen tehnološki razvoj, kar pa tožnik ni bil. Tožnik tako v vtoževanem obdobju, ni opravljal dela in nalog eksperta področja, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo razlike v plači iz tega naslova, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065488
ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 179.
povrnitev škode – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – stroški postopka – delni uspeh v pravdi – založitev predujma za izvedenca
Merska enota, ki se je v sodni praksi uveljavila za primerjanje zneskov odškodnin v različnih časovnih obdobjih, je povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji.
Okoliščina, da je tožnik založil stroške predujma za izvedenca, bi bila lahko odločilnega pomena za uporabo sekundarnega pravila iz 2. odstavka 154. člena ZPP, če bi bil delež uspeha med strankama približno enako porazdeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 166, 184. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - odškodnina za neizrabljen letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Delavcu, ki pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ne izrabi letnega dopusta, pripada nadomestilo le v primeru, če iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi. Za pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
Izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (iz krivdnih razlogov – kršitve delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih zagreši delavec) ni mogoče šteti niti za nepredvidljiv dogodek niti za objektivni razlog, ki je delavcu onemogočal izrabo letnega dopusta. Kadar delodajalec začne s postopkom izredne odpovedi (s tem, da delavcu pošlje vabilo na zagovor z obdolžitvijo), lahko delavec že predvideva nadaljnji tok dogodkov, saj obstaja precejšnja verjetnost, da mu bo delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi podal. Kot nepredvidljive vzroke, da delavec dopusta ne more izrabiti, je mogoče šteti le npr. dalj časa trajajočo odsotnost delavca zaradi bolezni delavca v času pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in podobne razloge, na katere delavec nima vpliva. Če takšnih nepredvidljivih vzrokov ni, pa je delavec upravičen do odškodnine za neizrabljeni letni dopust (v višini nadomestila) le, če je izrabo letnega dopusta v času pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zahteval, pa mu delodajalec izrabe dopusta ni omogočil.
V obravnavanem primeru tožnik ni upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust, ki ga ni izrabil do takrat, ko mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj mu je pogodba o zaposlitvi prenehala po njegovi krivdi.
Kljub „tehnični“ ločitvi je potrebno obe izvršilni zadevi obravnavati kot celoto. Uveden je torej koncept enotnega izvršilnega postopka z vsemi dovoljenimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev ter predmetov.
varščina za pristop na dražbo - oprostitev plačila varščine
Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.
Je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
stroški postopka - stroški predloga za izvršbo - odvetniški stroški - izpolnitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki
Odvetniški stroški za sestavo predloga za izvršbo se upniku priznajo le, če je predlog za izvršbo tudi vložen po pooblaščencu, ki je odvetnik.