navadna škoda - izgubljen dobiček - gradbena obnova trga - splošna koristna dejavnost - onemogočeno poslovanje - omejen in otežen dostop
Pri prenovi omenjenega trga je šlo za splošno koristno dejavnost v smislu tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V tem primeru je torej protipravna le tista škoda, ki presega običajne (normalne) meje. Samo za to škodo bi bila tožeča stranka upravičena zahtevati odškodnino.
Čeprav je pritožnica sodišču priložila dve potrdili o posojenem znesku denarja, je pri presoji o tem, koga se napoti na pravdo, treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice ali pravnega razmerja ni.
V primeru preplačil ne gre za prostovoljno izpolnitev, za katero bi pri tožencu obstajala zavest, da te obveznosti ni dolžan izpolniti. Toženec je dolžan v primerih neupravičeno prejete družinske pokojnine ravnati po 275. členu ZPIZ-1 (po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih.).
V konkretnem primeru je pravna podlaga za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov pokojnine 275. člen ZPIZ-1 ter v zvezi s to določbo 190. člen OZ, ker gre za verzijsko terjatev, za katero je pravno relevantno le dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo. Situacija je drugačna kot pri kondikcijskih terjatvah iz 191. člena OZ, pri katerih prikrajšanec ve, da ni zavezan za dolg, ki ga izpolnjuje in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti. V tem primeru izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil v sili. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno tako glede vednosti tako glede volje. Gre za plačilo z darilnim namenom ali na primer za plačilo tujega dolga. Ko tožnik do izplačila družinske pokojnine ni bil upravičen, ker ni predložil dokazila o šolanju, toženec pa mu je kljub temu izplačeval družinsko pokojnino, na ta način ni pristal na svoje prikrajšanje oziroma tožnikovo obogatitev. Torej ni mogoče šteti, da je toženec vedoma plačal nekaj, kar ni bil dolžan, pa čeprav ni ravnal z dolžno skrbnostjo.
spor majhne vrednosti – plačevanje komunalnih odpadkov – registriran sedež pravne osebe – javnopravna obveznost
Obveznost iztoževane terjatve iz naslova plačila stroškov zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov ni stroga obligacijsko-pravna obveznost (v smislu plačevanja dejanskih stroškov tožeče stranke v zvezi z zbiranjem, odvozom in odlaganjem odpadkov), temveč gre za javnopravno obveznost, ki je naložena toženi stranki (glede na registriran sedež) kot (potencialni) povzročiteljici komunalnih odpadkov.
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dodatek za pomoč in postrežbo
Invalidnost se ugotavlja glede na zavarovančev poklic (ki po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 zajema delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami) in ne zgolj glede na delo, ki ga je oziroma ga še opravlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka.
V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).
posredniška pogodba – plačilo provizije – pravica do provizije – več posrednikov
Ni pomembno, če je toženec izpeljal pogajanja s prodajalcem in sklenil pogodbo ob pomoči drugega posrednika. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med tožencem in prodajalcem in da je bila prodajna pogodba sklenjena. Ni pa pomembno, da naj bi toženec dva meseca pred sklenitvijo pogodbe s tožnico sklenil pogodbo o posredovanju za nakup iste nepremičnine tudi z drugim posrednikom. Kadar je pri poslu udeleženih več posrednikov, vsak prejme plačilo v deležu, ki je enak njegovemu prispevku. To pravilo pa ne velja v obravnavanem primeru, ko sta posrednika delovala neodvisno drug od drugega.
spor majhne vrednosti - mirovanje postopka - nezakoniti sklep
V postopku v sporu majhne vrednosti ni mirovanja postopka, zato v obravnavani zadevi, tudi če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o mirovanju, ki je sicer postal pravnomočen, na takšen nezakonit sklep ne more vezati pravnih posledic mirovanja postopka, kot je to določeno v 210. členu istega zakona.
poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja - svoboda veroizpovedi - tehtanje interesov - fotografija - kontekst objave - sporočilnost objave - javna oseba - mnenje o temi javnega pomena - nepremoženjska škoda
Objava fotografij mnogo močneje od besed poseže v človekovo integriteto. Četudi svoboda izražanja vsebuje tudi objavljanje fotografij, je treba, ko sodišče tehta nasprotujoče si interese oziroma nasproti stoječi si pravico do izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ločiti tudi besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje nasprotujočih si interesov, v povezavi s fotografijami.
Do povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.
ugotovitev lastninske pravice - uporabnina - solastnina - ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine
Delitev solastnine in ureditev razmerij med solastniki sta različna pravna instituta, zato se lahko zgodi, da med solastnikoma obstaja soglasje o začasni uporabi solastnega premoženja, ni pa soglasja o njegovi dokončni delitvi.
Niti cestišče niti ograja sama po sebi ne predstavljata nevarne stvari. Če je cestišče zaradi neustrezne zaščitne ograje postalo nevarna stvar, gre za okoliščine, za katere lahko odgovarja tisti, ki ni upošteval predpisov in standardov pri postavitvi zaščitne ograje, kar pa utemeljuje krivdno in ne objektivno odgovornost.
Če zaradi danih zavarovanj banki upnik ne razpolaga z nobenimi denarnimi prilivi, ki jih ustvari in zato nima sredstev za plačilo plač, elektrike, vode in podobno, in če je v takem stanju zaradi prevzetih kreditnih obveznosti ogrožen sam obstoj upnika, s čimer utemeljuje nastanek težko popravljive škode, izbrani način sodnega varstva z regulacijsko začasno odredbo, brez izvedbe ostalih postopkov, namenjenih rešitvi obstoja družbe, ni primeren.
Toženka ni zanikala obstoja obligacijskega razmerja s tožnikom. Nasprotno, strinjala se je z navedbami o obstoju pogodbe. Sporno med njima je, ali obstaja terjatev, ki jo tožnik temelji na zakonski določbi, toženka pa zatrjuje, da je bil dogovor pravdnih strank drugačen. Takega ugovora ni mogoče opredeliti kot vsebinsko praznega.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina
Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.