Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 67.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, je pa pri tožniku podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, za katero pa tožnik glede na starost še ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca in predstavljajo zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca. Sodišče lahko preverja le, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne. V obravnavanem primeru je tožena stranka dokazala utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je tudi upoštevala določbo 3. odstavka 88. člena ZDR, vendar ni bilo možnosti zaposlitve tožnice na drugem delovnem mestu. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita.
Tožena stranka je pol leta pred odpovedjo, ki jo je podala tožnici iz poslovnega razloga, na delovnem mestu referentke v računovodstvu zaposlila drugo delavko, vendar kljub navedenemu ni mogoče zaključiti, da poslovni razlog v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane tožnici, dejansko ni obstajal. Zaposlitev te delavke je bila posledica dejstva, da se več delavk na oddelku računovodstva upokojilo, ni pa bilo mišljeno, da bi bila ta delavka zamenjava za tožnico, saj so predvidevali, da bo poslovanje takšno, da bodo sposobni zagotavljati sredstva za še eno zaposleno, vendar so se kasneje razmere spremenile. Delodajalec ima pravico izvesti spremembe v organizaciji dela in naloge enega izvajalca na določenem delovnem mestu ali naloge ukinjenega delovnega mesta razporediti med druge delavce, če se obseg dela zmanjšuje. Samo dejstvo, da je tožničina sodelavka prevzela delo tožnice, še ne izkazuje, da je tožena stranka že ob zaposlitvi te delavke z njo nameravala zamenjati tožnico. Izbira delavca, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, je prepuščena delodajalcu. Edina omejitev s tem v zvezi so določbe o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov (6. člen ZDR), vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
V primeru, ko gre za dolgotrajno brezposelnost, je pri ugotavljanju invalidnosti oz. preostale delovne zmožnosti potrebno izhajati iz dela, za katero ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo. Zadnje delo, ki ga je tožnica opravljala, preden je postala brezposelna, ne more biti edino relevantno za presojo zmožnosti opravljanja svojega poklica. „Svoj poklic“ je namreč širše opredeljen, kot pa je bil v prejšnjih predpisih (ZPIZ). Tedaj se je invalidnost ocenjevala le glede na delo, ki ga je zavarovanec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti oz., če je bilo za zavarovanca ugodneje glede na delo, ki ga je opravljal najmanj dve leti v zadnjih treh letih. Sedaj pa je potrebno upoštevati tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti, prav tako tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bila zmožnost opravljanja njenega poklica zmanjšana za več kot 50 %. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
sprememba tožbe - podrejeni zahtevek - vročitev - poziv sodišča
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo spremenila (tako da je postavila še podrejeni zahtevek), ni pa v zvezi s tem ravnalo kot to določa zakon. Tudi če bi bila vročitev izkazana, pa je bil poziv, kakršen je bil, preveč splošen, da bi nanj lahko vezali kakršnekoli posledice. Tožena stranka je bila pozvana le, da odgovori na navedbe tožeče v pripravljalni vlogi z opozorilom, da kasnejših navedb sodišče ne bo upoštevalo. Tak poziv ne pomeni niti materialnega procesnega vodstva, kaj šele poziva k soglasju k spremembi tožbe.
sodna taksa - oprostitev plačila - vrednost spornega predmeta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnika sta vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za izplačilo šestmesečnega denarnega povračila, za plačilo razlike v odpravnini in prva tožnica še za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust. Gre za spor o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja, pri čemer mora sodišče prve stopnje ugotoviti, kateri denarni zahtevki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katere terjatve tožnikov pa so nastale že pred odpovedjo. Iz točke a) opombe 2.2. Taksne tarife, ki je priloga ZST-1, namreč izhaja, da delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja ne plača sodne takse. Sodišče prve stopnje je tožnikoma takso odmerilo od vsote vseh vtoževanih denarnih zneskov, kar ni pravilno, saj se za denarne tožbene zahtevke, ki so posledica nezakonite oziroma nične odpovedi pogodbe o zaposlitvi, taksa ne plača.
Ker je v izvršilnem postopku dolg dolžnika (sedaj tožnika) (pre)plačala tretja oseba in ne tožnik, slednji ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj s tem ni bil v ničemer prikrajšan.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – dobrovernost pridobitelja – dobrovernost nadaljnjega pridobitelja
Res je, da po 3. odstavku 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist sta bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižena oziroma predznamovana z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe. To pravilo pa ne velja za toženca, saj je namenjeno zgolj varstvu tretjih dobrovernih oseb, ki so pridobile pravico na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo. Zahtevka za izbris tako ni več mogoče uveljavljati proti kasnejšim oziroma nadaljnjim dobrovernim pridobiteljem. Toženec, ki je bil tožnikov neposredni knjižni naslednik, se torej na to pravilo ne more sklicevati.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0075566
ZD člen 104. ZDen člen 80, 80/3. ZOR člen 458.
pogodba o odsvojitvi premoženja med dediči in tretjo osebo - dedna pogodba – ničnost – odsvojitev dediščine – odsvojitev bodoče dediščine – sklepčnost – pravica uporabe
V delu, v katerem so se toženci zavezali glede bodoče (pričakovane) dediščine oziroma premoženja, ki so ga podedovali šele po sklenitvi pogodbe, gre za nedovoljeno pogodbo o odtujitvi (tedaj zgolj) pričakovane dediščine.
Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka.
V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).
Do povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065484
ZASP člen 147, 147/1, 147/1-1, 156. ZPP člen 214, 214/5, 337.
priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – pravica do denarnega nadomestila –tarifa – pritožbena novota – razpravno načelo – splošno znana dejstva
Da bi bilo dejstvo notorno, mora biti znano nedefinirani oziroma neomejeni množici ljudi in preprosto ter zanesljivo preverljivo.
dokazovanje z izvedencem – drugo izvedensko mnenje
Stranka sicer nima a priorne pravice do drugega mnenja. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je že določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost – hude telesne poškodbe
Pri presoji denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati tako objektivna kot tudi subjektivna merila. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, subjektivna merila pa predstavljajo ugotovitve o vplivu navedenih sprememb na oškodovančevo psihično ravnotežje in počutje.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
odgovor na pritožbo - zavrženje - nepopolna vloga - podpis vlagatelja
Tožena stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti glede nepodpisane vloge in sodišču ni posredovala odgovora na tožbo, ustrezno podpisanega s strani zakonitega zastopnika in v zadostnem številu izvodov. Zato je potrebno odgovor na tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavreči.
ZDen člen 73, 73/1. ZPSPP člen 37. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 12.
denacionalizacijski postopek – pravica do odškodnine
Predlagateljica je v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica prostovoljno pristala na plačilo odškodnine, so njene navedbe v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
pravočasnost pritožbe - očitna napaka vložnika - naslov sodišča
Ker pritožba tožeče stranke zoper sodbo ni bila poslana nepristojnemu sodišču, temveč pristojnemu, katerega naslov pa je tožeča stranka tako v vlogi kot tudi na pisemski ovojnici navedla nepravilno, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti izjeme iz osmega odstavka 112. člena ZPP in šteti pritožbe za pravočasno.