ZDen člen 73, 73/1. ZPSPP člen 37. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 12.
denacionalizacijski postopek – pravica do odškodnine
Predlagateljica je v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica prostovoljno pristala na plačilo odškodnine, so njene navedbe v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069076
ZIZ člen 212. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 294, 348, 348/3.
sodni penali - omejitev višine sodnih penalov - namen sodnih penalov - razlaga pogodbenih določil - pogodba o preužitku - kraj izpolnitve - neizpolnjevanje pogodbe - zastaranje - pravica do obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Pri določanju višine penalov premoženjsko stanje dolžnika ni relevantno.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni podlage. Nastanka očitnega nesorazmerja med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov ni mogoče ugotavljati že ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov, saj je v tem sklepu dolžniku določen dodaten rok, v katerem lahko svojo nedenarno obveznost še izpolni in se s tem izogne plačilu sodnih penalov. Ob izdaji takega sklepa o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bo dolžnik svojo obveznost izpolnil oziroma kdaj bo upnica vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov.
Dolžnik vseskozi zatrjuje svojo pripravljenost izpolnjevati obveznosti iz sodne poravnave in navaja razloge na strani upnice, zakaj tega ne izpolnjuje, to pa ni zatrjevanje izpolnjevanja obveznosti.
posredniška pogodba – plačilo provizije – pravica do provizije – več posrednikov
Ni pomembno, če je toženec izpeljal pogajanja s prodajalcem in sklenil pogodbo ob pomoči drugega posrednika. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med tožencem in prodajalcem in da je bila prodajna pogodba sklenjena. Ni pa pomembno, da naj bi toženec dva meseca pred sklenitvijo pogodbe s tožnico sklenil pogodbo o posredovanju za nakup iste nepremičnine tudi z drugim posrednikom. Kadar je pri poslu udeleženih več posrednikov, vsak prejme plačilo v deležu, ki je enak njegovemu prispevku. To pravilo pa ne velja v obravnavanem primeru, ko sta posrednika delovala neodvisno drug od drugega.
predpogodba – vrnitev are – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Določba 1. odstavka 65. člena OZ daje drugi stranki za primer neizpolnitve pogodbe (med katere spada tudi predpogodba), za katero odgovarja stranka, ki je aro dala, pravico obdržati prejeto aro.
solastnina – realni del stvari – idealni delež – uporaba stvari v solastnini - vznemirjanje solastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – vmesna sodba – zavrnitev dokaznega predloga
Več oseb sočasno na isti stvari ne more imeti izključne lastninske pravice, temveč le solastnino. Dokler je tako in stvar ni na podlagi sodne odločbe o delitvi stvari ali na podlagi pogodbe med vsemi solastniki razdeljena v naravi, solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari (posameznem prostoru na nepremičnini). Prav tako ne more prosto razpolagati s točno določenim realnim delom stvari, pač pa zgolj z idealnim deležem nerazdeljene stvari.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243, 253, 254, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nadomestilo za nemožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – višina nadomestila – izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje mora biti takšno, da njegove zaključke razumejo sodišče in stranke ter da ti iz mnenja lahko razberejo, na kakšen način oz. po kakšnem postopku je izvedenec do teh zaključkov prišel. Ker sodišče in stranke praviloma niso strokovnjaki iz področja stroke izvedenca, je nesmiselno pričakovati, da bo izvedenec (a fortiori pa sodišče) pojasnjeval, zakaj je uporabil neko metodo oz. utemeljeval njeno pravilnost. Mnenje mora biti tako, da ga lahko stranka preveri z lastnim strokovnim pomočnikom, če to želi.
Ker podružnica v času, ko je bila izdana bančna garancija, ni bila samostojna pravna oseba (3.b člen ZPod), je obveznosti v pravnem prometu lahko sprejemala le v imenu in za račun matične banke, torej banke X., d. d. Čeprav je kasneje prišlo do oddelitve Podružnice D. in nastanka samostojne banke P., d. d., so glede na določilo 187. člen ZPod z delitvijo oz. oddelitvijo za obveznosti, nastale pred takim statusnim preoblikovanjem, solidarno odgovorni upnikom tisti subjekti, ki so nastali z delitvijo. To posledično pomeni, da z registracijo banke P., d. d., nastale z oddelitvijo Glavne podružnice D. tožene stranke, obveznost tožene stranke iz izdane garancije ni prenehala.
Glede na brezpogojno zavezo tožene stranke za izpolnitev obveznosti kreditojemalca gre po presoji pritožbenega sodišča za neodvisno bančno garancijo, po katerem banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovanja obveznosti. Taka garancija pa je abstraktna in neodvisna od osnovnega posla, za zavarovanje katerega je bila izdana. Drugače povedano: banka garant nima ugovorov iz posla, za katerega izpolnitev garantira. Garantu pa je v takem primeru vendarle priznana pravica odklonitve izplačila, če je zahteva upravičenca iz garancije očitno in nesporno neutemeljena.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065447
ZNP člen 35, 37, 138, 139. SPZ člen 77, 77/1. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – določitev vrednosti spornega zemljišča – zadnja mirna posest – javno dobro – varovalni pas občinske ceste – prekluzija – stroški nepravdnega postopka
Ker je ugotovljena vrednost presegala dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, je sodišče prve stopnje mejo pravilno določalo na podlagi zadnje mirne posesti. Udeleženci postopka namreč niso bili soglasni, da bi se meja določala na podlagi močnejše pravice.
97. člen ZCes-1 varovalnega pasu ob občinski cesti ne določa kot javno dobro, temveč le omejuje rabo na tovrstnem prostoru.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
vrednost spora - odločitev o pravdnih stroških - ustavitev postopka - umik tožbe
Tožnik je tožbo, vloženo zoper toženo stranko zaradi preizkusa ocene dela, kasneje umaknil, vendar pa ni šlo za situacijo, da bi tožnik umaknil tožbo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Zato je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali zaradi zastopanja do umika tožbe.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel stvarnega prava, ki za svojo veljavnost potrebuje veljaven zavezovalni pravni posel. Ker med pravdnima strankama ni bil sklenjen posel, na podlagi katerega bi morala toženka na tožnico prenesti lastninsko pravico, toženka zemljiškoknjižnega dovolila ne more izstaviti in ji te obveznosti ni mogoče naložiti s sodbo.
S popravo sodbe se ne sme vsebinsko spremeniti prvotna sodba. Vsebinsko pa se sodba ne spremeni takrat, kadar se s popravnim sklepom odpravi le tehnična pomanjkljivost, do katere pride pri prepisu sodbe.
Zaveza asignata je nastala zaradi izjave o akceptu, na podlagi katere je pridobil asignatar neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata.
Izhajajoč že iz načela enakega obravnavanja upnikov po 46. členu ZFPPIPP ni razumnega razloga za drugačno obravnavo upnika (tožeče stranke) iz druge situacije, ki mu zaradi poteka časa ni uspelo pridobiti izvršilnega naslova za terjatev in pravdne stroške. Do njega je prišel kasneje zaradi prerekanja stečajnega upravitelja in po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka. Torej bodo tudi pravdni stroški za pridobitev izvršilnega naslova (v končni fazi) nastali po začetem stečajnem postopku in jih bo moral stečajni dolžnik plačati kot stroške stečajnega postopka.
V tem primeru nadaljevanja pravdnega postopka po prerekanju stečajne upraviteljice stroški tožeče stranke niso nastali, ko so dejansko nastali, ampak šele, ko je sodišče o njih odločilo s sodno odločbo (prim. prvi odstavek 163. člena ZPP).
odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasna nezmožnost za delo - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev – samoplačniški pregledi – poškodba rame
Ker je natančna in takojšnja preiskava poškodovanega sklepa potrebna zaradi določitve načina zdravljenja, je nepravilen zaključek, da je do zmanjšanja tožnikovega premoženja s plačilom zdravstvenih storitev prišlo brez razloga. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi tožnik dve preiskavi izvedel na samoplačniški način, če bi mu bilo omogočeno, da jih opravi v sistemu javnega zdravstva, kjer se je sicer zdravil.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – ekonomski interes – vrnitev odvzete posesti – pritožbena novota
Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je zato treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 11, 11/3, 11/6. ZSPJS člen 16, 16/2, 49.a.
javni uslužbenci - napredovanje v višji plačni razred - policist - plačilo razlike plače - izredno napredovanje za dva plačna razreda - nadpovprečna delovna uspešnost - prevedba
Na podlagi 6. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) se v letu 2009 za leto 2008 ocenijo v skladu z Uredbo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008. Ker tožnik s 1. 10. 2008 ni napredoval, neutemeljeno navaja, da je tožena stranka pri odločanju o napredovanju v letu 2009 nepravilno upoštevala oceno za leto 2008 po novih predpisih. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo in sicer z ocenami odlično s petimi točkami, oceno zelo dobro s štirimi točkami, oceno dobro s tremi točkami in oceno zadovoljivo z dvema točkama, kot to določa 1. odstavek 5. člena Uredbe. Izhodiščni razred tožnikovega delovnega mesta je 22. plačni razred, o prehodu nov plačni razred preveden v 28. plačni razred, zato se je v skladu s 6. odstavkom 5. člena šteje, da je napredoval že šestkrat, oziroma je šlo pri napredovanju z dne 1. 4. 2009 za njegovo sedmo napredovanje. Ker je v napredovalnem obdobju tožnik zbral 14 točk, je izpolnil pogoje za napredovanje za en plačni razred, tako ga je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno umestila v 29. plačni razred.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in ki je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Dejstvo, da se je tožnica uvajala v delo in da naj zato pri svojem delu ne bi bila samostojna, ni predstavljalo ovire za postopek ugotavljanja obstoja razloga nesposobnosti tožnice kot utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji člena 88/1 ZDR.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina
Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.