Šteje se, da je obseg škode oškodovancu znan oziroma bi mu moral biti znan takrat, ko je zdravljenje zaključeno in stanje oškodovanca stabilizirano. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve pa je lahko relevantno samo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Ker mora tudi oškodovanec pri uveljavljanju svojih pravic ravnati z ustrezno (vsaj povprečno) skrbnostjo, zadošča, da je njegovo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode.
Po mnenju izvedenca je bilo že ob zaključku tožnikovega zdravljenja jasno, da bo poškodba pustila določene posledice na tožnikovem zdravju, kakšen bo njihov dokončen obseg, pa je bilo znano najpozneje leto dni po poškodbi, torej maja 2006. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je takrat začelo teči zastaranje tožnikove odškodninske terjatve.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071983
SPZ člen 88. ZPP člen 12, 254, 254/3.
nujna pot – stavbno zemljišče – črna gradnja – odškodnina za uporabo poti - načelo sorazmernosti – pravica do izjave v postopku – odsotnost na delu naroka
Vprašanje legalnosti postavitve stavbe na predlagateljevi nepremičnini ni odločilno za presojo upravičenosti do nujne poti. Predlagateljeva nepremičnina predstavlja stavbno zemljišče, zato je do poti upravičen v vsakem primeru, četudi na njej ne bi stala stavba.
ZDR člen 42, 112, 112/2, 126, 130, 130/1. ZEPDSV člen 16.
regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - plačilo za delo
Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka tožniku ni obračunala in izplačala vtoževanih pripadajočih zneskov iz naslova regresa za letni dopust, neto plače oziroma neto nadomestila plače in potnih stroškov ter dnevnic, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik napoten na službena potovanja s strani tožene stranke, ni odločilnega pomena zatrjevano dejstvo, da tožena stranka ni soglašala s plačilom potnih stroškov tožniku, ki so mu nastali na službenih potovanjih. Delodajalec je že na podlagi člena 130/1 ZDR dolžan delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. To pomeni, da ta obveznost tožene stranke ni bila odvisna od njenega soglasja.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065448
SPZ člen 44, 44/2. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Novi pridobitelj nepremičnine ima t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Dobra vera priposestvovalca nepremičnine mora biti podana celotno priposestvovalno dobo.
Obdolženec je kot delodajalec s tem, ko svojim zaposlenim ni plačal prispevkov za socialno varnost, opustil svoje dolžnostno ravnanje in storil kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pa tega ni storil. Pri tem je imel ves ta čas enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah plačila predpisanih prispevkov. Tako je obdolženec prepovedano posledico uresničil z več dejanji (večim oziroma različnim delavcem več mesecev ni plačal prispevkov), a z enotnim subjektivnim odnosom do svoje zakonske obveznosti, zato je storil eno kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, pri katerem so (zaradi neplačila predpisanih prispevkov) oškodovani delavci, oškodoval pa jih je njihov delodajalec, je specialno kaznivo dejanje, v odnosu do kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki ga lahko stori kdorkoli in je lahko storjeno zoper kogarkoli.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078732
ZOdvT tarifna številka 1200. ZDen člen 78.
materialna pravnomočnost - dedni dogovor - ničnost dednega dogovora - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedna pravica - smrt dediča - ustanovitev dedne pravice - pravdni stroški - zastopanje več oseb
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob zaključku zapuščinske obravnave oziroma ob izdaji sklepa o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru - taksna obveznost
Ker gre tako v postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks (za katerega je v četrtem odstavku 10. člena ZST-1 izrecno predvideno, da se tudi za pritožbo zoper sklep o takšnem predlogu sodna taksa ne plača), kot tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, za odločanje o tem, ali bo stranka dolžna plačati sodno takso, ni nobenega razumnega razloga, da bi se štelo, da obstaja taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
Ker je tožnik tožbo za plačilo poravnanega zneska umaknil takoj, ko je tožena stranka ta znesek plačala, mu je tožena stranka v zvezi s tem delom zahtevka dolžna povrniti pravdne stroške. Glede preostalega dela tožbe, ki je bil zavržen, pa tožnik skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam nosi stroške postopka.
preživnina - zakonska subrogacija - javni jamstveni in preživninski sklad - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov
Napačna je ugotovitev, da iz izvršilnega naslova ne izhaja izvršljiva obveznost dolžnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne opravljenega izplačila dalje. Izvršilni naslov v primeru zakonske subrogacije terjatve preživninskega upravičenca na sedanjega upnika je v povezavi s sodbo ali sodno poravnavo, s katero je priznana preživninskemu upravičencu pravica do preživnine, (tudi) odločba o pravici do nadomestila preživnine Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost – hude telesne poškodbe
Pri presoji denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati tako objektivna kot tudi subjektivna merila. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, subjektivna merila pa predstavljajo ugotovitve o vplivu navedenih sprememb na oškodovančevo psihično ravnotežje in počutje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela najmanj 5 dni zaporedoma po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni odločilnega pomena dejstvo, iz kakšnega razloga je delavec z dela izostal. Pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je 5-dnevni zaporedni izostanek z dela delavca in da delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ker je tožnik o svojem izostanku z dela zaradi bolniškega staleža delodajalca obvestil, že iz tega razloga niso bili podani pogoji za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
status zaščitene kmetije – zapuščinski postopek – predhodno vprašanje – vmesni sklep – delni sklep – prekinitev postopka
Po utrjenem stališču sodne prakse vprašanje, ali kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, predstavlja predhodno vprašanje, ki ga ne more reševati zapuščinsko sodišče samo.
odgovor na pritožbo - zavrženje - nepopolna vloga - podpis vlagatelja
Tožena stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti glede nepodpisane vloge in sodišču ni posredovala odgovora na tožbo, ustrezno podpisanega s strani zakonitega zastopnika in v zadostnem številu izvodov. Zato je potrebno odgovor na tožbo na podlagi 108. člena ZPP zavreči.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072009
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
pravica uporabe – družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – priposestvovanje lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - ovrgljiva domneva - pravnomočnost odločbe - ugotovitveni zahtevek - zastaranje
Uporaba določb ZTLR o gradnji na tujem svetu v obravnavanem primeru ni mogoča, ker je bila sporna nepremičnina do konca gradnje v družbeni lastnini.
Predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje.
ZLNDL je vezal lastninjenje preostanka nepremičnin v družbeni lastnini na obstoj pravice uporabe, pri čemer pa je vzpostavil (zgolj) ovrgljivo pravno domnevo, da je njen imetnik tisti, katerega pravica uporabe je vknjižena v zemljiško knjigo.
Ker je v izvršilnem postopku dolg dolžnika (sedaj tožnika) (pre)plačala tretja oseba in ne tožnik, slednji ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj s tem ni bil v ničemer prikrajšan.
gradnja na tuji stvari – izplačilo prometne vrednosti zemljišča – prenehanje obveznosti – zastaranje
Po poteku triletnega prekluzivnega roka iz 5. odstavka 25. člena ZTLR, ki začne teči, ko je gradnja končana, začne teči zastaralni rok za povrnitev vrednosti zemljišča.