preživnina - zakonska subrogacija - javni jamstveni in preživninski sklad - zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov
Napačna je ugotovitev, da iz izvršilnega naslova ne izhaja izvršljiva obveznost dolžnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne opravljenega izplačila dalje. Izvršilni naslov v primeru zakonske subrogacije terjatve preživninskega upravičenca na sedanjega upnika je v povezavi s sodbo ali sodno poravnavo, s katero je priznana preživninskemu upravičencu pravica do preživnine, (tudi) odločba o pravici do nadomestila preživnine Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada.
vročanje – vročilnica – poizvednica – napake pri vročanju – dejanska seznanitev s sodnim pisanjem – pravočasnost pritožbe – pritožbena novota – pravica do izjave
Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.
solastnina – realni del stvari – idealni delež – uporaba stvari v solastnini - vznemirjanje solastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – vmesna sodba – zavrnitev dokaznega predloga
Več oseb sočasno na isti stvari ne more imeti izključne lastninske pravice, temveč le solastnino. Dokler je tako in stvar ni na podlagi sodne odločbe o delitvi stvari ali na podlagi pogodbe med vsemi solastniki razdeljena v naravi, solastnik ne more imeti izključne lastninske pravice na realnem delu stvari (posameznem prostoru na nepremičnini). Prav tako ne more prosto razpolagati s točno določenim realnim delom stvari, pač pa zgolj z idealnim deležem nerazdeljene stvari.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina
Sodna praksa dopušča, da lahko navkljub delitvenemu postopku del nepremičnin še vedno ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti.
Toženka ni zanikala obstoja obligacijskega razmerja s tožnikom. Nasprotno, strinjala se je z navedbami o obstoju pogodbe. Sporno med njima je, ali obstaja terjatev, ki jo tožnik temelji na zakonski določbi, toženka pa zatrjuje, da je bil dogovor pravdnih strank drugačen. Takega ugovora ni mogoče opredeliti kot vsebinsko praznega.
Zagotovitev zavarovanj za obveznosti, ki jih ima delničar ali z njim povezana družba do tretjih, spada med obliko prikritega vračila vložka delničarju, če se s tem zmanjša vrednost premoženja zastavnega dolžnika.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 100. OZ člen 79, 79/3, 784.
smrt stranke - zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka - veljavnost pooblastila - prenehanje pooblastila - odobritev procesnih dejanj
Na stališče, da smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomeni absolutno oviro za začetek postopka ter na stališče, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost, ne more vplivati dejstvo, da je stranka pred svojo smrtjo dala odvetniku veljavno pooblastilo za vložitev tožbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075567
ZZK-1 člen 98. ZZZDR člen 56, 56/2.
začasna odredba - prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga – zaznamba - solidarna odgovornost zakoncev - tekoče potrebe družine – posojilna pogodba
Toženka bi kljub izdani začasni odredbi ob pomanjkanju publicitetnih učinkov zemljiške knjige zemljiško pismo zlahka prenesla oziroma zemljiški dolg obremenila, zaradi česar je utemeljen zahtevek po zaznambi prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga.
Do povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.
novo najdeno premoženje - dopustna pritožbena novota – skupno premoženje
Ker je zapuščinski postopek oficiozen in je zapustnikovo premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre pri navajanju novega premoženja zapustnika za dovoljeno pritožbeno novoto.
Podlago za vtoževani zahtevek predstavlja zavarovalna pogodba skupaj s splošnimi pogoji, ki med drugim jasno določa, da mora tisti, ki trdi, da je zavarovančev zakoniti dedič in s tem upravičenec do izplačila, to dokazati s predložitvijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Glede na takšno pogodbeno voljo strank v tem postopku ni treba ugotavljati, ali sta tožnika zavarovančeva zakonita dediča, pač pa zgolj to, ali to trditev utemeljujeta in izkazujeta na ustrezen način. Posledično je v tem postopku nerelevantno tudi vprašanje očetovstva in obstoja zunajzakonske skupnosti.
Ene vožnje s traktorjem s strani prvega toženca ter prehod tretje toženke iz vinograda in nazaj, kar se ni več ponovilo, pri čemer vožnja oziroma hoja tudi ni bila izvedena v korist iste nepremičnine, ampak s strani dveh različnih oseb in v korist dveh različnih nepremičnin v času trgatve, ne predstavlja takšnega posega v obstoječe posestno stanje, ki bi opravičevalo posestno varstvo.
ZDen člen 73, 73/1. ZPSPP člen 37. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 12.
denacionalizacijski postopek – pravica do odškodnine
Predlagateljica je v denacionalizacijskem postopku glede nepremičnin sklenila poravnavo, s katero se je zavezala izplačati odškodnino denacionalizacijskim upravičencem. Ker je s sklenitvijo poravnave predlagateljica prostovoljno pristala na plačilo odškodnine, so njene navedbe v zvezi s protipravnostjo določitve odškodnine v denacionalizacijskem postopku za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne.
odškodnina za strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasna nezmožnost za delo - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev – samoplačniški pregledi – poškodba rame
Ker je natančna in takojšnja preiskava poškodovanega sklepa potrebna zaradi določitve načina zdravljenja, je nepravilen zaključek, da je do zmanjšanja tožnikovega premoženja s plačilom zdravstvenih storitev prišlo brez razloga. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi tožnik dve preiskavi izvedel na samoplačniški način, če bi mu bilo omogočeno, da jih opravi v sistemu javnega zdravstva, kjer se je sicer zdravil.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – ekonomski interes – vrnitev odvzete posesti – pritožbena novota
Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je zato treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074208
ZOdv člen 2.
zastopanje stranke po odvetniku v izvensodnem postopku – stroški odvetnika – dogovor o stroških - odvetnik kot stranka postopka
V lastni zadevi odvetnik nima pravice do povračila stroškov po OT.
Stroški izvensodnih pogajanj za ureditev razmerij niso del stroškov, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal s tožbo. Te storitve tožnik ni opravljal kot odvetnik, opravljal jih je kot fizična oseba, zato ni upravičen obračunati navedene storitve po odvetniški tarifi.
Obdolženec je kot delodajalec s tem, ko svojim zaposlenim ni plačal prispevkov za socialno varnost, opustil svoje dolžnostno ravnanje in storil kaznivo dejanje, ki je trajalo ves čas, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, pa tega ni storil. Pri tem je imel ves ta čas enak subjektivni odnos do svoje zakonske dolžnosti, ki se kot posledica izraža v ponavljajočih se opustitvah plačila predpisanih prispevkov. Tako je obdolženec prepovedano posledico uresničil z več dejanji (večim oziroma različnim delavcem več mesecev ni plačal prispevkov), a z enotnim subjektivnim odnosom do svoje zakonske obveznosti, zato je storil eno kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev, pri katerem so (zaradi neplačila predpisanih prispevkov) oškodovani delavci, oškodoval pa jih je njihov delodajalec, je specialno kaznivo dejanje, v odnosu do kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki ga lahko stori kdorkoli in je lahko storjeno zoper kogarkoli.