ZDR člen 42, 112, 112/2, 126, 130, 130/1. ZEPDSV člen 16.
regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - obveznost plačila - plačilo za delo
Iz izvedenih dokazov izhaja, da tožena stranka tožniku ni obračunala in izplačala vtoževanih pripadajočih zneskov iz naslova regresa za letni dopust, neto plače oziroma neto nadomestila plače in potnih stroškov ter dnevnic, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik napoten na službena potovanja s strani tožene stranke, ni odločilnega pomena zatrjevano dejstvo, da tožena stranka ni soglašala s plačilom potnih stroškov tožniku, ki so mu nastali na službenih potovanjih. Delodajalec je že na podlagi člena 130/1 ZDR dolžan delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. To pomeni, da ta obveznost tožene stranke ni bila odvisna od njenega soglasja.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 11, 11/3, 11/6. ZSPJS člen 16, 16/2, 49.a.
javni uslužbenci - napredovanje v višji plačni razred - policist - plačilo razlike plače - izredno napredovanje za dva plačna razreda - nadpovprečna delovna uspešnost - prevedba
Na podlagi 6. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba) se v letu 2009 za leto 2008 ocenijo v skladu z Uredbo vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008. Ker tožnik s 1. 10. 2008 ni napredoval, neutemeljeno navaja, da je tožena stranka pri odločanju o napredovanju v letu 2009 nepravilno upoštevala oceno za leto 2008 po novih predpisih. Ocene javnih uslužbencev se točkujejo in sicer z ocenami odlično s petimi točkami, oceno zelo dobro s štirimi točkami, oceno dobro s tremi točkami in oceno zadovoljivo z dvema točkama, kot to določa 1. odstavek 5. člena Uredbe. Izhodiščni razred tožnikovega delovnega mesta je 22. plačni razred, o prehodu nov plačni razred preveden v 28. plačni razred, zato se je v skladu s 6. odstavkom 5. člena šteje, da je napredoval že šestkrat, oziroma je šlo pri napredovanju z dne 1. 4. 2009 za njegovo sedmo napredovanje. Ker je v napredovalnem obdobju tožnik zbral 14 točk, je izpolnil pogoje za napredovanje za en plačni razred, tako ga je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno umestila v 29. plačni razred.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in ki je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Dejstvo, da se je tožnica uvajala v delo in da naj zato pri svojem delu ne bi bila samostojna, ni predstavljalo ovire za postopek ugotavljanja obstoja razloga nesposobnosti tožnice kot utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji člena 88/1 ZDR.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel stvarnega prava, ki za svojo veljavnost potrebuje veljaven zavezovalni pravni posel. Ker med pravdnima strankama ni bil sklenjen posel, na podlagi katerega bi morala toženka na tožnico prenesti lastninsko pravico, toženka zemljiškoknjižnega dovolila ne more izstaviti in ji te obveznosti ni mogoče naložiti s sodbo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost – hude telesne poškodbe
Pri presoji denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je potrebno upoštevati tako objektivna kot tudi subjektivna merila. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, subjektivna merila pa predstavljajo ugotovitve o vplivu navedenih sprememb na oškodovančevo psihično ravnotežje in počutje.
Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
Pritožnikovo zavarovano terjatev sta prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, zato je treba upoštevati, da upravitelj nastopa kot dolžnikov zastopnik, da soglaša z dolžnikovimi pravnimi dejanji za uveljavitev ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, ki jih je opravil stečajni dolžnik oziroma da njegova pravna dejanja odobrava.
pritožbeni razlogi – obrazloženost pritožbe – pavšalne navedbe – sklicevanje na predhodne vloge – zavezanec za plačilo sodne takse
Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu (pritožbenemu) postopku, v katerem odloča drugo (pritožbeno) sodišče, zato se v njej ni moč le pavšalno sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičnino
Tožnica ni izkazala obstoja nobene od predpostavk iz drugega do četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Takšne predpostavke tudi ne predstavlja ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč z dne 14. 10. 2013 za ceno 26.700,00 EUR, ko tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi v ponudbi navedena cena ne predstavljala ustreznega premoženjskega ekvivalenta za prodani nepremičnini.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 30. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394/3. ZIZ člen 24, 24/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe - vpliv družbenika na poslovanje izbrisane družbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe je namreč sklep procesne narave, ki ga sodišče izda v skladu z četrtim odstavkom 24. člena ZIZ in zgolj ob upoštevanju zakonskih kriterijev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod, zato je za odločitev v tej zadevi nepomembno ali sta imela dolžnika po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnih deležev še možnost vplivanja na poslovanje družbe ali ne.
odgovornost za stvarne napake – rok za vložitev tožbe – prenehanje pravice do tožbe – prekluzivni rok – ravnanje prodajalca – priznanje odgovornosti za napako
Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 441, 441/1.
spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – sodna taksa za redni postopek – umik izvršilnega predloga – umik tožbe – soglasje dolžnika – pravdni stroški
Umik predloga po vložitvi dolžnikovega ugovora, torej, ko se je pravda med strankama že začela, se upošteva kot umik tožbe, h kateremu je treba pridobiti tudi soglasje dolžnika.
Za odločanje o stroških postopka v konkretnem postopku je bistveno, da do (fikcije) umika ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, pač pa zato, ker tožnica zahtevanega doplačila sodne takse ni poravnala v predpisanem roku. Ne glede na to, da je po nastanku taksne obveznosti tudi izrecno podala umik tožbe (predloga za izvršbo) na podlagi izpolnitve zahtevka s strani toženke, je bila v vsakem primeru dolžna doplačati zahtevano sodno takso; ker pa tega ni storila, je dolžna nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
Za oceno listinskega dokaza posebno znanje izvedenca ni bilo potrebno, če že laično oko zazna, da besedilo sporazuma nad podpis in žig tožeče stranke ni bilo odtisnjeno naknadno. Taka ocena je mogoča že na podlagi vsakdanjih življenjskih izkušenj sodnika, ki jih je uporabil, zato pomoči izvedenca ni potreboval.
spor majhne vrednosti - dokaz z zaslišanjem - listinski dokaz - vnaprejšnja dokazna ocena - sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški - odločitev brez naroka
Dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.
Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.
razlastitev - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - izguba dohodka - odškodnina za stranske škode - trajna škoda - prilagoditev spremenjenim razmeram
S stranskimi učinki razlastitve je potrebno upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za prilagoditev na spremembo, ki jo je prinesla razlastitev.