OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078395
OZ člen 623, 623/2. ZPP člen 212.
podjemna pogodba – plačilo za delo – določitev cene
Določitev cene je prepuščena sodišču. Slednje lahko to odreče le, če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča. Ti podatki se nanašajo na predmet izpolnitve, vrsto dela, težo dela in čas, ki je običajno potreben za izvršitev dela.
vročanje – vročilnica – poizvednica – napake pri vročanju – dejanska seznanitev s sodnim pisanjem – pravočasnost pritožbe – pritožbena novota – pravica do izjave
Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Dejstvo, da se je tožnica uvajala v delo in da naj zato pri svojem delu ne bi bila samostojna, ni predstavljalo ovire za postopek ugotavljanja obstoja razloga nesposobnosti tožnice kot utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji člena 88/1 ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0071991
OZ člen 417, 419, 421. ZGD-1 člen 425, 425/1.
cesija – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – prevzem obveznosti – aktivna legitimacija - pasivna legitimacija – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – odplačnost pogodbe
Dolžnik nima pravice zahtevati dokazila od prevzemnika terjatve, da je bil posel odplačen in izvršen.
Vodno povračilo je okoljska dajatev. Gre za posebno obliko obdavčenja obremenjevanja okolja, ki je posledica onesnaževanja okolja ali rabe naravnih dobrin. Okoljske dajatve so javne dajatve, ki niso davek, temveč sodijo med tako imenovana prednostna bremena. ZV-1 določa dve vrsti okoljskih dajatev: za onesnaževanje okolja in za rabo naravnih dobrin. Vodno povračilo je okoljska dajatev za rabo naravnih dobrin in je zato javna dajatev, ki je namenjena pokrivanju določenih stroškov.
ZPP člen 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 12, 51.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – seznanjenost strank s pravicami in potrebnimi procesnimi dejanji - predlaganje dokazov
Sodišču prve stopnje tako ni mogoče očitati, da bi bilo materialnopravno procesno vodstvo na prvem naroku nezadostno, toženca sta bila s svojimi pravicami ter potrebnimi procesnimi dejanji seznanjena, zato sta tudi dejansko lahko uresničila svojo pravico do izjave ter do predlaganja dokazov stranke. Zato tudi kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
SPZ člen 8, 48. ZPP člen 325. ZZZDR člen 12, 50, 59.
podredni tožbeni zahtevek - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje ni odločilo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga je tožnica postavila pogojno, in sicer za primer, da sodišče prve stopnje ne bi v celoti ugodilo ugotovitvenemu delu tožbenega zahtevka na ugotovitev solastninske pravice. Sodišče prve stopnje o njenem podrejenem tožbenem zahtevku ni odločilo, zato je ta pritožbena izvajanja šteti za pravočasen predlog za izdajo dopolnilne sodbe v skladu s 325. členom ZPP.
prodaja nepremičnine – osebni stečaj – izločitvena pravica – postopek zavarovanja
Po določilu tretjega odstavka 132. člena, točka 1 ZFPPIPP, ima začetek stečajnega postopka pravne posledice za postopek zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, in sicer če v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka.
stečaj – stroški ocenitve vrednosti premoženja – potrebnost stroškov
Stroški ocenitve vrednosti premoženja in drugih dejanj v zvezi z izvedbo prodaje so glede na 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP občasni stroški stečajnega postopka, ki so glede na 327. člen ZFPPIPP vsekakor potrebni zaradi prodaje premoženja. Upravitelj je sicer navedel, da so stroški cenitev sestavni del predračuna stroškov stečajnega postopka, vendar je dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve po nastanku tega stroška in pred izplačilom potrebno ponovno presoditi, saj brez sklepa sodišča o soglasju k plačilu teh stroškov njihovo poplačilo ni dopustno.
odškodninska odgovornost delodajalca – informativni dokaz - izvedba informativnega dokaza - varnostni ukrepi - nadzor nad delavcem
Dokazi se ne izvajajo v informativne namene. Odstop od tega pravila pa je v obravnavani situaciji v določeni meri upravičen, ker zdravstvena zavarovalnica ni strokovnjak s področja varstva pri delu in zato ne more poznati vseh konkretnih varnostnih ukrepov v vseh možnih delovnih okoljih pri vseh možnih delovnih procesih in opravilih.
Vsebina nadzora je v premosorazmerni odvisnosti od zahtevnosti in kompleksnosti posameznih delovnih opravil in ocene njihove nevarnosti, pa tudi od drugih dejanskih okoliščin primera.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičnino
Tožnica ni izkazala obstoja nobene od predpostavk iz drugega do četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Takšne predpostavke tudi ne predstavlja ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč z dne 14. 10. 2013 za ceno 26.700,00 EUR, ko tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi v ponudbi navedena cena ne predstavljala ustreznega premoženjskega ekvivalenta za prodani nepremičnini.
osebni stečaj – izvzetje sredstev dolžnika – zavarovalnina – namen postopka osebnega stečaja - predlog za povračilo stroškov nakupa nujnega medicinskega pripomočka
Ko zakon ne izključuje uporabe splošnih pravil, ki veljajo v stečajnem postopku nad pravno osebo, je v postopku osebnega stečaja le-te potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena postopka osebnega stečaja ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, ne da bi se pri tem upoštevalo tudi zaščito stečajnega dolžnika in zagotovitev njegovih vsaj minimalnih socialnih in materialnih pogojev za dostojno življenje.
Za oceno listinskega dokaza posebno znanje izvedenca ni bilo potrebno, če že laično oko zazna, da besedilo sporazuma nad podpis in žig tožeče stranke ni bilo odtisnjeno naknadno. Taka ocena je mogoča že na podlagi vsakdanjih življenjskih izkušenj sodnika, ki jih je uporabil, zato pomoči izvedenca ni potreboval.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pravni interes
Odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za (tiste) obveznosti, glede katerih je bil odpust obveznosti že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo.
razlastitev - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - izguba dohodka - odškodnina za stranske škode - trajna škoda - prilagoditev spremenjenim razmeram
S stranskimi učinki razlastitve je potrebno upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za prilagoditev na spremembo, ki jo je prinesla razlastitev.
ZZK-1 člen 13, 13/2-1, 47, 47/3, 149, 149/3-1. SPZ člen 38, 38/4.
vknjižba zemljiškega dolga – vknjižena pravica prepovedi odtujitve – soglasje imetnika pravice – listina o soglasju – čas overitve podpisa imetnika pravice – enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve
1. Ker listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni listina, ki je po določbah ZZK-1 podlaga za vknjižbo, dejstvo, da je bil podpis imetnikov pravice overjen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, ni pravno odločilno in ne more vplivati na veljavnost soglasja.
2. Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino. Gre torej za enoten institut ne glede na dejanski vpis zgolj prepovedi odtujitve.
ZIZ člen 17, 17/1, 19, 192, 192/1, 192/2, 192/3, 192/4.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - rok za izselitev dolžnika - poprava očitne pisne pomote
Pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more spremeniti niti dejstvo, da dolžnica v predmetni nepremičnini dejansko ne živi več, saj je sodišče v skladu s drugim odstavkom 192. člena ZIZ dolžno v sklepu o izročitvi odločiti tudi, da se je dolžnik dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet izročitve in do kdaj. V kolikor dolžnica v predmetni nepremični več ne živi, se sklep o izročitvi v tem delu pač ne bo (prisilno) realiziral. Pojasnjeno pa ne pomeni, da dolžnica v predmetni nepremičnini tudi nima več svojih osebnih stvari, ki jih je v skladu z izpodbijanim sklepom prav tako dolžna odstraniti v danem roku in upnici izročiti nepremičnino prosto svojih stvari, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.
Ker je po splošnih pravilih obligacijskega prava najemna pogodba konsenzualna, je za veljaven nastanek pogodbenega razmerja zadoščalo soglasje volje pogodbenih strank o predmetu najema in o plačilu za uporabo.