odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico, ki se odraža v duševnih bolečinah oškodovanca.
sodna taksa za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno
Po določbi 105.a člena ZPP mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V kolikor ta ni plačana ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča – izredno pravno sredstvo
Četudi bi se vlogo tožene stranke štelo kot vložitev izrednega pravnega sredstva, slednja ni bila vložena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP po odvetniku oz. zakonitem zastopniku, kateri bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZPP člen 163, 163/7, 325, 325/1, 332. dokument : VSL0078382.
pravdni stroški – zadržanje odločitve o stroških – dopolnilni sklep
Ker je tožeča stranka v svojih predlogih za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe povrnitev stroškov opredeljeno zahtevala in ker je sodišče prve stopnje v sklepih o teh predlogih odločilo, da bo o stroških v zvezi z izdajo predhodnih odredb odločeno v končni odločbi o glavni stvari, bi moralo o teh stroških odločiti v sodbi in sklepu z dne 31.7.2013. Ker tega ni storilo, je tožeča stranka glede stroškov njenih predlogov za izdajo predhodne in dodatne predhodne odredbe utemeljeno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa.
krajevna pristojnost – veljavnost pogodbe – stvarna pravica na nepremičninah
Predmetni spor temelji na zahtevku, da je pogodba, na podlagi katere je tožena stranka pridobila zastavno pravico na določenih nepremičninah tožečih strank, nična. Predmet postopka se tako nanaša na veljavnost pogodbe, na podlagi katere je bila pridobljena stvarna pravica, in ne na stvarno pravico samo.
Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških oprlo na izjavo tožene stranke, podano v soglasju k umiku. Izjava je bila v očitnem nasprotju z navedbami tožeče stranke v vlogi, s katero je umaknila tožbo. V taki situaciji bi moralo sodišče prve stopnje dati možnost tožeči stranki, da se o izjavi tožene stranke izjasni in šele nato odločiti.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/5, 280, 280/2, 280/2-2, 281, 281/1, 282, 282/2, 296, 296/1, 298, 298/1. ZIZ člen 170.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - dolžnost prijave ločitvene pravice v stečajnem postopku
V kolikor je terjatev upnika do stečajnega dolžnika zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno.
Ker morebitna drugačna izbira niti ni bila zatrjevana, je tožeča stranka po pojasnjenem zahtevala izpolnitev, do katere glede na vsebino pogodbenega razmerja ni upravičena (prvi odstavek 282. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato je pravilno tožbeni zahtevek zavrniti.
V tožničinem primeru ni podano nobeno od stanj Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek, da je pri tožnici ugotovljena telesna okvara v višini 50 % zaradi bolezni in da se ji prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, ni utemeljen.
Dejstvo, da toženi stranki tožba pred umikom še ni bila vročena v odgovor oziroma ji ni bila pravilno vročena, na odločitev o stroških postopka ne vpliva.
OZ člen 299, 299/2. ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 300. ZPP člen 7. ---------------------- Op. št. (1): Prim. z Ude ae alt, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 346; enako tudi sodna praksa npr. VS RS II Ips 170/98 in VSL II Cp 855/2000. Op. št. (2): Več o tem: Nina Betteto, Vsebinsko odločanje v pravdnem postopku v luči razpravnega načela in prekluzij, Odvetnik, 2013, št. 61, str. 13; in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2010 z dne 12. decembra 2011. Op. št. (3): Podobno tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru Cpg 137/94 z dne 3.4.1996 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 1968/92 z dne 21.4.1993.
Upoštevajoč povezanost trditvenega in dokaznega bremena je bilo dolgo časa ustaljeno stališče, da mora stranka navesti vsa dejstva, tudi tista, ki neposredno izhajajo iz listin (saj so informativni dokazi prepovedani), vendar sodna praksa do tega ni več tako odklonilna in v določenih okoliščinah dopušča tudi izvedbo takšnega dokaza.
sodba na podlagi stanja spisa - bistvena kršitev postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je z razglasitvijo predmeta obravnavanja, ugotovitvijo, ali so prišli vsi vabljeni, in prepričanjem, da je bila tožeča stranka povabljena in ni opravičila izostanka, zadostilo zahtevam, da mora predsednik senata začeti glavno obravnavo in razglasiti predmet obravnavanja ter nato ugotoviti, ali so prišli vsi povabljeni; če niso, pa se prepričati, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
ZPP ne določa, da mora sodišče pravdni stranki posebej povabiti v razpravno dvorano, zato to, da sodišče tožnice ni posebej vabilo v razpravno dvorano, ne predstavlja niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ni sodišče kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom in sodiščem.
odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja - varstvo pri delu - čiščenje snega - padec na ledu
Odgovornosti delodajalca za povrnitev škode po 87. členu ZZVZZ ni mogoče razlagati tako široko, da bi moral delodajalec preprečiti vsako poškodbo svojih delavcev in da že dejstvo, da je do poškodbe prišlo, kaže na kršitev predpisov.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - mnenje osebnega zdravnika - izbrani zdravnik
Osebni zdravnik v okviru svoje pristojnosti iz 80. člena ZZVZZ samostojno odloča tako o prvem dnevu začasne zadržanosti od dela, ki nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela, kakor tudi o trajanju začasne zadržanosti od dela do 30 dni od prvega dneva začasne zadržanosti za delo. V obravnavanem primeru je izbrana zdravnica pravilno vodila postopek ter stranskemu intervenientu odobrila 4 dni bolniškega staleža potem, ko je ugotovila, da ta ni sposoben opravljati svojega dela zaradi doživetega stresa na delovnem mestu. Zato zahtevek tožeče stranke (delodajalca stranskega intervenienta), da je tožena stranka (ZZZS) dolžna ponovno odločiti o zahtevi tožeče stranke o kontroli začasne zadržanosti od dela osebne zdravnice, ni utemeljen.
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člena ZPP), dolžnikovo pritožbo pa je šteti kot nepopolno, jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
povrnitev škode - neutemeljena začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - sklenitev najemne pogodbe - vzročna zveza
V postopku je bila najprej izdana začasna odredba in sicer prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svojih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Učinke take zaznambe ureja 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med njimi pa ni prepovedi sklepanja najemnih pogodb. To je logično, saj je treba upoštevati namen izdaje začasnih odredb, to je, da se z njimi omogoči morebitna kasnejša izvršba. Na možnost izvršbe na nepremičnino pa dejstvo, da je nepremičnina oddana v najem, ne vpliva. Ker začasna odredba ni preprečevala sklepanja najemnih pogodb, zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker nepremičnin ni oddajala v najem, ni v vzročni zvezi z izdano začasno odredbo.
Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Zato je utemeljena pritožbena kritika tožeče stranke, da je potrebno razumeti 3. člen sporazuma o razvezi konzorcialne pogodbe predvsem na podlagi tega, kar je v pisnem dokumentu zapisano, upoštevaje ob tem, da so omenjeni sporazum podpisale tri gospodarske družbe, od katerih se vsekakor pričakuje, da v pravnem prometu ravnajo s potrebno skrbnostjo. Omenjena pogodbeno zapisana določba pa že na prvi pogled ni sporna, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru gramatikalna razlaga te določbe edina pravilna razlaga.
ZPIZ-1 člen 187. TZPZ člen 135, 135/1, 135/1-3. ZTPPIZ/72 člen 50, 50/1. ZTPPIZ/84 člen 64.
zavarovalna doba - kmetijska delavka - delo na kmetiji - delovno razmerje - elementi delovnega razmerja
Glede elementov delovnega razmerja ob delu na kmetiji je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da takšno delo ni vezano na osemurni delavnik, na čas počitka in odmorov v smislu, da bi bilo mogoče iz tega sklepati na obstoj delovnega razmerja. Bistveno za opravljanje kmečkega dela je stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjena plača. Vse ostalo, čas opravljanja dela, počitki in odmori, malica in podobno, je bilo za vse na kmetiji enako in v bistvu neopredeljeno. Pri delovnem razmerju na kmetiji je bil običajen način plačila, izplačilo dela plače v naravi (hrana in stanovanje pri delodajalcu), in da se je plača izplačevala v daljših obdobjih in ne mesečno.
Delo tožnice, ko je v spornem obdobju s prekinitvami delala na kmetiji svoje mame, ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja (tožnica ni dobila plačila za delo na kemtiji), zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji za to obdobje prizna zavarovalna doba, ni utemeljen.
invalidnost - vzrok invalidnosti - invalidnost I. kategorije - bolezen - poškodba pri delu
Pri tožniku je nastopila popolna izguba delovne zmožnosti zaradi psihiatrične simptomatike in nanjo ne vplivajo posledice poškodbe pri delu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je vzrok I. kategorije invalidnosti poškodba pri delu in ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.