ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka je po posredovanju zahtevka s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z odločbo ugotovila, da je tožnik še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni in odločila, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala. Torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.
Dejstvo, da toženi stranki tožba pred umikom še ni bila vročena v odgovor oziroma ji ni bila pravilno vročena, na odločitev o stroških postopka ne vpliva.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke po strožjih kriterijih (OZ člen 6/II) in po 147. členu OZ, ki ureja odgovornost delodajalca. Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo v zvezi z delom povzroči drugemu njegov delavec.
Primerna odškodnina zaradi poškodbe femoralnega živca ob upoštevanju vseh kriterijev in starosti toženca (84 let) znaša 28.000,00 EUR.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
Pri tožniku je podana invalidnost III. kategorije z omejitvami. Pri njem ni prišlo do popolne izgube zmožnosti za organizirano pridobitno delo, zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člena ZPP), dolžnikovo pritožbo pa je šteti kot nepopolno, jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je treba zajeti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Pobotanje kot takšno ne povzroči zmanjšanja stečajne mase, ampak „le“ srečanje in prenehanje dveh že obstoječih (vzajemnih) terjatev, ki sta ju stranki medsebojnega razmerja sicer zavezani ena drugi izpolniti.
ZPIZ-1 člen 48, 48/4, 163, 163/2, 200, 409, 409/2.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - bolezen
Ker tožnikova invalidska pokojnina ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se tožniku odmeri invalidska pokojnina v višini določenega odmernega odstotka od najnižje pokojninske osnove v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZPIZ-1.
ZUPJS 15, 15/1, 15/2. ZDoh-2 člen 111, 111/1. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika člen 4, 15.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - način upoštevanja dohodka
Ker tožničin partner v preteklem letu ni imel obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), odločitev tožene stranke, ki je pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005779
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 150, 150/1-1, 220, 220/4, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ člen 261, 261/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek je nerazumljiv - izrek nasprotuje razlogom sodbe - sodba je sama s seboj v nasprotju - nedovoljen dokaz - zbiranje obvestil - prikriti preiskovalni ukrep - razlogi za sum - zaseg predmetov - snemanje pogovorov - poseg v zasebnost - test sorazmernosti - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - jemanje podkupnine - posredovanje pri podkupovanju - uradna oseba - kazenska sankcija
Glede na določbo prvega odstavka 261. člena KZ-1 je posredovanje pri kaznivem dejanju jemanja podkupnine povsem samostojen izvršitveni način kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ki ga načeloma lahko stori vsakdo, to je, ne glede na status uradne osebe ali javnega uslužbenca. Glede na to, da se obtožencema očita vsakemu svoja izvršitvena oblika tega kaznivega dejanja, obe pa sta opisani v prvem odstavku 261. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje obtožencema očitano kaznivo dejanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, zmotno pa se je ob tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 20. člena KZ-1, saj se obtožencu ne očita sostorilstva.
Pravno zmotno je stališče obtoženke, da v obravnavani zadevi ni imela statusa uradne osebe. V stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj opravlja svojo funkcijo zaradi interesov upnikov, da dosežejo čimvečje poplačilo svojih terjatev. Zato v stečajnem postopku nad pravno osebo stečajni upravitelj nima položaja zastopnika dolžnika, temveč položaj posebnega procesnega organa sodišča. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje zapisano v 1. točki obrazložitve, da je imela obtožena pri dejanju, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, status uradne osebe (glede naloge izdelave in objave otvoritvene stečajne bilance družbe v stečaju).
V socialnem sporu je tožba dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v zakonskem roku. Gre za tako imenovano pozitivno procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da je pravda sploh dopustna. Tožeči stranki sta vložili tožbo zoper toženo stranko (Zavod RS za zaposlovanje), s katero zahtevata sklenitev tripartitne pogodbe o spodbujanju novega zaposlovanja (nadomestitev dela plače) težje zaposljivi osebi - subvencija v enkratnem znesku, ne da bi bila izdana dokončna odločba po predhodnem upravnem postopku, zato je bilo potrebno njuno tožbo zavreči.
ZZVZZ člen 23, 25, 25/2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 103/1, 130.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - pravice iz obveznega zavarovanja - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Ob dejstvu, da so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, ter glede na to, da enako učinkovite metode zdravljenja tožničine možganske poškodbe ni bilo mogoče zagotoviti v Sloveniji (ker se ta metoda zdravljenja pri pacientih v vegetativnem stanju v Sloveniji še ne izvaja), bi morala biti napotnica za zdravljenje v tujini izdana v primeru, če se je lahko utemeljeno pričakovalo izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja tožničinega zdravstvenega stanja. V konkretnem primeru pa ta drugi pogoj ni bil izpolnjen, zaradi česar tožbeni zahtevek, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini, ni utemeljen.
Če tožeča stranka ne navaja vzročne zveze, tožba ni sklepčna, zato je dolžnost sodišča, da postopa v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP ali pa da šteje, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 318. člena ZPP.
Sodišče v zamudnem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb.
povrnitev škode - neutemeljena začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - sklenitev najemne pogodbe - vzročna zveza
V postopku je bila najprej izdana začasna odredba in sicer prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svojih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Učinke take zaznambe ureja 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med njimi pa ni prepovedi sklepanja najemnih pogodb. To je logično, saj je treba upoštevati namen izdaje začasnih odredb, to je, da se z njimi omogoči morebitna kasnejša izvršba. Na možnost izvršbe na nepremičnino pa dejstvo, da je nepremičnina oddana v najem, ne vpliva. Ker začasna odredba ni preprečevala sklepanja najemnih pogodb, zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala, ker nepremičnin ni oddajala v najem, ni v vzročni zvezi z izdano začasno odredbo.
Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako.
ZZZPB člen 19, 19/1, 19/1-8. ZDR člen 116. ZPIZ-1 člen 103.
denarno nadomestilo za brezposelnost - delovni invalid - invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na to, da so delovni invalidi po 116. členu ZDR varovana kategorija, saj jim je mogoče zakonito odpovedati pogodbo o zaposlitvi le po postopku in na način, določene v ZPIZ-1, tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo. Zoper nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni uveljavljal sodnega varstva pravic. Tako je podan dejanski stan iz 8. tč. 19. člena ZZZPB, ki izrecno določa, da pravice do denarnega nadomestila ne morejo med drugim uveljaviti zavarovanci, če jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju s 116. členom ZDR, torej brez mnenja posebne komisije iz 103. člena ZPIZ-1, o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa zoper takšno odpoved ni bilo uveljavljanega sodnega varstva v delovnem sporu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za sporno obdobje ni utemeljen.
Tožnik je zatrjeval, da zavarovanec odgovarja za njegovo škodo po pravilih o krivdni odgovornosti zato, ker ni poskrbel, da bi bile ploščice na poti v garderobo suhe in posledično ni poskrbel za varno hojo po hodniku. Ob upoštevanju še navedbe, da se je tožnik poškodoval pri padcu na teh mokrih in spolzkih ploščicah, ni dvoma, da je zatrjeval mokre in spolzke ploščice kot vzrok svojega padca in zavarovančevo opustitev ravnanja, s katerim bi ta preprečil, da bi bile ploščice mokre in spolzke ter bi zagotovil varno hojo.
Po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Pogoj za obvezno zavarovanje po tej določbi je dejstvo, da te osebe niso zavarovane na drugi podlagi ter imajo status družbenika in poslovodne osebe, pri čemer skladno z 2. odstavkom 7. člena ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Skladno s 3. alieno 33. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarovanje za družbenika zasebnih družb začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se konča z dnem izbrisa. Zavarovanje je glede na 2. odst. 15. člena ZPIZ-1 obvezno, ne glede na to, kakšni so dohodki družbe in ne glede na dejansko delovanje družbe in ne glede na to, da je tožnik podal odstopno izjavo in v spornem obdobju ni opravljal funkcije direktorja, družba pa ni več poslovala.
Ker zavarovalno razmerje iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 2. odstavku 7. člena nastane po samem zakonu z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, je toženec na podlagi ZMEPIZ po uradni dolžnosti izdal posamični upravni akt, s katerim je ugotovil, da je tožnik od določenega dne dalje imel lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ŠOLSTVO
VSL0076879
ZPP člen 18. ZLS člen 25. ZOFVI člen 81.
sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - izvirna naloga lokalne skupnosti - financiranje prevozov učencev osnovnih šol
V zvezi s financiranjem prevozov učencev osnovnih šol gre upoštevaje 81. člen ZOFVI-A za izvirne naloge lokalnih skupnosti, katerih financiranje je do izteka prehodnega obdobja, določenega z novelo ZOFVI-A, prevzela država. V tem primeru ni podana sodna pristojnost, in sicer na podlagi uporabe analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine, zato je treba v zvezi z navedenimi zahtevki uporabiti določilo 25. člena ZLS, ki v primeru spora glede višine sredstev predvideva rešitev spora pred arbitražo. Zato v obravnavanem primeru ne gre za civilnopravno razmerje v smislu prvega člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnici bi z zahtevkom uspeli, če bi dokazali, da imata na 3/8 nepremičnine, ki je po zemljiškoknjižnem stanju last J. S. pravico (lastninsko), ki preprečuje izvršbo.