dodatek za pomoč in postržbo - zmožnost samostojnega hranjenja
Pri tožnici je podano dejansko stanje kakor je opredeljeno v 2. odstavku 139. člena ZPIZ-1, ko tožnica za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebuje pomoč in postrežbo. Pri tožnici ne gre za nujno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj je ugotovljeno, da se tožnica lahko sama hrani. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ji prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku, ni utemeljen.
Po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Pogoj za obvezno zavarovanje po tej določbi je dejstvo, da te osebe niso zavarovane na drugi podlagi ter imajo status družbenika in poslovodne osebe, pri čemer skladno z 2. odstavkom 7. člena ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Skladno s 3. alieno 33. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarovanje za družbenika zasebnih družb začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se konča z dnem izbrisa. Zavarovanje je glede na 2. odst. 15. člena ZPIZ-1 obvezno, ne glede na to, kakšni so dohodki družbe in ne glede na dejansko delovanje družbe in ne glede na to, da je tožnik podal odstopno izjavo in v spornem obdobju ni opravljal funkcije direktorja, družba pa ni več poslovala.
Ker zavarovalno razmerje iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 2. odstavku 7. člena nastane po samem zakonu z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, je toženec na podlagi ZMEPIZ po uradni dolžnosti izdal posamični upravni akt, s katerim je ugotovil, da je tožnik od določenega dne dalje imel lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38, 38/1, 38/7.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sporazum s Srbijo - ponovna odmera
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju v 38. členu določa ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti in tudi začetek izplačevanja tako odmerjene pokojnine, tj. od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V konkretni zadevi je zato prišlo do odmere samostojne slovenske pokojnine tožniku od prvega naslednjega meseca, po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero starostne pokojnine. Pred tem datumom tožnik do samostojne starostne pokojnine v Republiki Sloveniji ni upravičen.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka je po posredovanju zahtevka s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z odločbo ugotovila, da je tožnik še nadalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni in odločila, da tožnik nima pravice do invalidske pokojnine. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala. Torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oziroma drugih pokojninskih dajatev.
Sporazum z BiH posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic (20. člen) in določa poseben postopek in pravila za ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti (37. člen), zato je v obravnavani zadevi izključena veljavnost drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 o prosti izbiri uživanja pokojnine v posamezni državi podpisnici.
OZ člen 346, 347, 347/1. ZZVZZ člen 137. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil člen 21.
vračilo plačanih prispevkov - zahtevek za izplačilo nadomestil plače v primeru začasne zadržanosti z dela - zastaranje terjatve - zastaralni rok - občasne terjatve - splošen zastaralni rok
Pri plačilu nadomestil plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki traja več kot 30 dni, v breme zdravstvenega zavarovanja, ne gre za črpanje dalj časa trajajoče pravice in tudi ne za dalj časa trajajoče razmerje, ki bi utemeljevalo izjemno varstvo dolžnika po prvem odstavku 347. člena OZ, ki izključuje splošna pravila o zastaranju terjatev.
stvarna pristojnost - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - odškodninski zahtevek - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah, da tožnik v tem pravdnem postopku zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, in pravilnem stališču sodišča prve stopnje, da imata zahtevka različno dejansko in pravno podlago, se pristojnost v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in torej do I. kategorije invalidnosti, zato tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenega stanja podana zmanjšana delovna zmožnost zaradi posledic poškodb izven dela v smislu III. kategorije invalidnosti po 3. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost za opravljanje drugega dela v svojem poklicu oz. dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami v polnem delovnem času. Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube dela nezmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo v smislu 1. alinee 2. odst. 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je bil pretežni del zavarovanja zavarovan za ožji obseg pravic, zato mu ne pripadajo pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije.
Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člena ZPP), dolžnikovo pritožbo pa je šteti kot nepopolno, jo je sodišče druge stopnje zavrglo.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke po strožjih kriterijih (OZ člen 6/II) in po 147. členu OZ, ki ureja odgovornost delodajalca. Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo v zvezi z delom povzroči drugemu njegov delavec.
Primerna odškodnina zaradi poškodbe femoralnega živca ob upoštevanju vseh kriterijev in starosti toženca (84 let) znaša 28.000,00 EUR.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, je treba zajeti vsa dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
Pobotanje kot takšno ne povzroči zmanjšanja stečajne mase, ampak „le“ srečanje in prenehanje dveh že obstoječih (vzajemnih) terjatev, ki sta ju stranki medsebojnega razmerja sicer zavezani ena drugi izpolniti.
sodba na podlagi stanja spisa - bistvena kršitev postopka - zavrnitev tožbenega zahtevka - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je z razglasitvijo predmeta obravnavanja, ugotovitvijo, ali so prišli vsi vabljeni, in prepričanjem, da je bila tožeča stranka povabljena in ni opravičila izostanka, zadostilo zahtevam, da mora predsednik senata začeti glavno obravnavo in razglasiti predmet obravnavanja ter nato ugotoviti, ali so prišli vsi povabljeni; če niso, pa se prepričati, ali so bili v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
ZPP ne določa, da mora sodišče pravdni stranki posebej povabiti v razpravno dvorano, zato to, da sodišče tožnice ni posebej vabilo v razpravno dvorano, ne predstavlja niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ni sodišče kršilo ustavne pravice enakosti pred zakonom in sodiščem.
Dejstvo, da toženi stranki tožba pred umikom še ni bila vročena v odgovor oziroma ji ni bila pravilno vročena, na odločitev o stroških postopka ne vpliva.
Domneva iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP je po svoji naravi izpodbojna. Izpodbiti jo je mogoče z izpodbijanjem domnevne baze, t.j. s trditvijo, da izpodbijano dejanje ni bilo opravljeno v kritičnem obdobju, pa tudi z navajanjem in dokazovanjem, da upnik v trenutku, ko je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ni vedel oziroma moral vedeti za insolvetnost stečajnega dolžnika. Trditveno in dokazno breme v zvezi z izpodbijanjem domneve nosi upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje storjeno.
Obseg poslovanja med strankama sam po sebi ne utrjuje prepričanja, da tožena stranka ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Prav tako za izpodbitje domneve ne zadostuje dejstvo predhodnega pobota terjatev med pravdnima strankama.
Primarno pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega je vrnitev prejetega. Šele kadar to ni mogoče (ker gre na primer za individualno določeno stvar, ki je uničena), je neupravičeno obogateni dolžan nadomestiti vrednost tistega, kar je prejel.
S sklenitvijo Prodajne pogodbe je pravni učinek are, kot instrumenta zavarovanja za izpolnitev obveznosti iz Predpogodbe, prenehal. Od sklenitve Prodajne pogodbe dalje je torej znesek, ki je bil plačan v času sklepanja Predpogodbe, predstavljal delno izpolnitev obveznosti, to je plačilo prvega obroka kupnine.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je v času izvajanja nalog in pooblastil varnostnika na bencinskem servisu odtujil glasbeno zgoščenko, ki jo je na zahtevo prodajalke naknadno plačal, s tem pa storil kršitev delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Od tega, ali je zatrjevana podlaga tožbenemu zahtevku ustna pogodba med strankama ali neupravičena korist na strani tožene stranke, je odvisno, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati zgolj amortizirano vrednost centralne napeljave (v primeru neupravičene obogatitve) ali pa ta vrednost predstavlja stroške vgradnje napeljave ali vrednost ob tožnikovi izselitvi (odvisno od dogovora med strankama).
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.