Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
V novejši sodni praksi in pravni teoriji ni zadržkov do spremembe tožbe v pravdah, ki se vodijo po razveljavitvi sklepov o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074196
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179.
povzročitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – soprispevek oškodovanca – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – napad na oškodovanca
Pravdno sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. To pomeni, da pravdno sodišče ne more ugotoviti, da je izključno oškodovanec prispeval k nastanku škode, ni pa nobene ovire, da ugotovi soprispevek oškodovanca vse tja do 99 %.
Četudi je tožnik pri tem, ko je ponoči na kolesu razvažal časopise, res brez dovoljenja toženca prečkal njegovo zemljišče, to ni ravnanje, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je utrpel zaradi njegovega napada. Toženec bi lastno varnost, varnost članov svoje družine in premoženja lahko zavaroval drugače kot z neposrednim napadom na tožnika, ki toženca ni ne fizično ne verbalno izzval.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065468
OZ člen 347. ZASP člen 130, 130/1. ZPP člen 285.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov - kolektivno upravljanje pravic - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Ključno za ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, je besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delovno mesto nadzornik iger, ki ga je zasedal tožnik, ni bilo ukinjeno, temveč je tožena stranka le zmanjšala število izvajalcev na tem delovnem mestu. Tožena stranka je tožnikove naloge prerazporedila, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa ter pri svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah. Zato se sodišče ne more spuščati v presojo smotrnosti odločitve, da se tožnikove naloge razporedijo na direktorja ter zunanjo sodelavko. Sodišče lahko presoja le zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitev, da je toženec ostal brez zaposlitve in da bo prejel še eno plačo ter odpravnino in se bo lahko prijavil na Zavod za zaposlovanje, še ne omogočajo zaključkov o njegovih pridobitnih sposobnostih, od katerih je odvisna višina preživnine. Sodišče mora konkretno ugotoviti, kakšne prejemke naj bi prejemal.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078430
ZDen člen 39, 72, 72/2. OZ člen 190. SPZ člen 78.
pravica uporabe poslovnega prostora - oddaja v najem - uporabnina – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe poslovnih prostorov - pasivna legitimacija
V času do izročitve poslovnih prostorov denacionalizacijskemu upravičencu je bila tožeča stranka (denacionalizacijski zavezanec) dolžna sporne poslovne prostore uporabljati kot dober gospodar. V primeru vrnitve premoženja mora namreč denacionalizacijski zavezanec plačati upravičencu odškodnino zaradi nemožnosti uporabe predmeta vrnitve za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja. Za plačilo takšne odškodnine (višina odškodnine je enaka uporabnini – izpadli potencialni najemnini) je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje vrniti (denacionalizacijski zavezanec), ki se takšnemu zahtevku ne more izogniti. Zato ne drži, da denacionalizacijski zavezanec v času, dokler lahko uporablja predmet denacionalizacije in gospodari z njim, ne bi imel pravice zahtevati plačila uporabnine.
Razlogi, na katere se sklicuje predlagatelj, predstavljajo kvečjemu utemeljevanje njegovega ekonomskega interesa za izid tega postopka, saj bi se v primeru uspeha tožeče stranke kazal v višjem poplačilu upnikov v stečajnem postopku in s tem tudi predlagatelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0074202
OZ člen 953.
povzročitev škode – domača žival – kritje škode iz naslova zavarovanja stanovanjskih premičnin – škoda, ki jo povzroči zasebnik v vsakdanjem življenju
Tožniku škoda ni nastala ob opravljanju kmetijske dejavnosti zavarovanke toženke, temveč zaradi imetništva domače živali, ko mu je M. V. na dvorišču hotela predstaviti žival. V skladu s splošnimi pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin pa je krit tudi takšen škodni dogodek.
ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1, 24/2, 236. ZNP člen 123, 123/2.
sklep nepravdnega sodišča kot izvršilni naslov – razdelitev nepremičnine s prodajo – prenos solastniškega deleža – prehod obveznosti – prehod predmeta izvršbe
Sklep nepravdnega sodišča, na podlagi katerega je upnik predlagal razdelitev nepremičnine s prodajo in kot tak sicer predstavlja izvršilni naslov, nobenemu izmed udeležencev nepravdnega postopka ne nalaga obveznosti in nobenemu ne daje pravice do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve. To pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče presojati, ali je po izdaji izvršilnega naslova prišlo do prehoda obveznosti udeleženke nepravdnega postopka na sedanjo solastnico. Kljub opisani specifičnosti predloga za delitev nepremičnine pa je v situaciji, kakršna je v obravnavanem primeru, treba glede prehoda predmeta izvršbe (solastniškega deleža) vseeno smiselno upoštevati določbo drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074231
OZ člen 111, 171, 190, 198, 240, 568.
poslovna odškodninska obveznost – razbremenitev odgovornosti – razveza pogodbe o preužitku – tveganje za izpolnitev pogodbe – vzročna zveza – kondikcija
Po razvezi pogodbe o preužitku je tožnica uveljavljala škodo zaradi plačila stroškov sestave pogodbe. Na podlagi ugotovitve – da sta stranki k sklenitvi pogodbe o preužitku pristopili prenagljeno in premalo premišljeno ter nista realno ocenili toženčevega zdravstvenega stanja in dejanske vsakodnevne pomoči, ki jo je toženec potreboval in tudi ne obsega dela, stroškov in pomoči – je toženec delno razbremenjen odgovornosti za škodo, nastalo zaradi plačila stroškov sestave pogodbe.
ZD člen 163. ZPP člen 123, 124, 124/2, 224, 224/2, 224/4.
zapisnik – javna listina
Zgolj pritožbena trditev, da se je pritožničina izjava o odstopu dednega deleža sestri nanašala izključno na denarna sredstva, ne pa na nepremičnine, ne zadostuje za dokaz neresničnosti vsebine zapisnika.
plača - obveznost plačila - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožena stranka ni dokazala svojih (pavšalnih) trditev, da je tožniku plače za sporno obdobje že izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna izplačati plačo za vtoževano obdobje, utemeljen. Pri tem je treba upoštevati dejanska izplačila plač pred spornim obdobjem, ki so bila bistveno višja od s pogodbo dogovorjenih zneskov in ki so očitno odražala voljo strank, da se plača izplačuje v navedenih višjih zneskih.
Ob ugotovitvi, da je tožnik utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj mu tožena stranka v času odpovedi že tri mesece ni izplačevala plače, je tožnik upravičen do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
ZDR člen 204, 204/3. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 112, 112/9, 116, 120, 179.
vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 (oz. v 3. odstavku 204. člena ZDR), je materialni prekluzivni rok. V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, pa stranka zamudi rok, je pravica izgubljena, torej je prenehala po samem zakonu. Instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Predlog za vrnitev v prejšnjo stanje je možen le v primeru zamude procesnega roka, ne pride pa v poštev pri zamudi materialnopravnega roka.
Vpis in izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra nima konstitutivnega, pač pa (le) publicitetni učinek, kar pomeni, da se tretja poštena oseba na vpis lahko zanese oz. ne sme trpeti škodljivih posledic, če se na tak vpis zanese.
Dolžnik, ki se brani, da je terjatev prenehala z nakazilom, mora za uspeh svojega ugovora trditi (in dokazati) tudi, da je nakazanec terjatev plačal.
ZOR člen 210, 219, 371. ZPP člen 30, 30/1, 184, 185, 286b, 350.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – obogatitev – zastaranje – pobotni ugovor – sprememba tožbe – ugovor stvarne pristojnosti – nekonkretizirane pritožbene navedbe
Sodišče spremembe tožbe upravičeno ni dopustilo, saj tožeča stranka po spremenjeni tožbi vtožuje uporabnino za drugo sobo, vsaka soba pa ima različne lastnosti (kvadratura, oprema), ter za drugo obdobje, tako da zbranega procesnega gradiva ni mogoče uporabiti.
Terjatev za plačilo uporabnine zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, saj ne gre za občasno terjatev oziroma terjatev iz zakupa.
Slabe bivalne razmere se upoštevajo pri določitvi višine uporabnine, ni pa to razlog, da toženci uporabnine ne bi bili dolžni plačati.
Pritožbena navedba glede podanega ugovora stvarne pristojnosti je tako pomanjkljiva, da je ni možno preizkusiti. Ugovor stvarne pristojnosti se ne upošteva po uradni dolžnosti.
ZZZiv člen 5, 5/1, 5/1-22, 11, 11/3, 46a, 46a/1-8, 46a/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
skrbnik živali - fizično varstvo psa
Skrbnik psa, ki mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu, ni le njegov lastnik, ampak vsaka oseba, ki ima psa v posesti (npr. pelje psa na sprehod).