CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OKOLJSKO PRAVO
VSL0065462
ZVO-1 člen 149. ZPP člen 7, 212.
varstvo okolja - gospodarske javne službe - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odvoz odpadkov - cena storitev - razpravno načelo - trditveno breme
Pravno razmerje med pravdnima strankama res temelji na zakonu in odloku, vendar je njuno razmerje dvostransko in odplačno. Zatrjevanje obveznosti tožene stranke ni dovolj, če tožena stranka ugovarja, da storitev ni bila opravljena.
pravočasnost zahteve za povračilo stroškov - domneva umika tožbe
Pri presoji pravočasnosti zahteve tožene stranke za povračilo stroškov po domnevi umika tožbe zaradi nepristopa obeh strank na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo (tretji odstavek 282. člena ZPP) je potrebno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP.
vsebina pogodbe - posojilna pogodba - dogovor o povračilu sredstev za vlaganja v stanovanje - dokazna ocena
Če je tožnik toženki znesek izplačal (ji povrnil njena vlaganja) prostovoljno, ga sedaj ne more „modificirati“ v posojilo in zahtevati njegovega vračila.
Od tega, ali je zatrjevana podlaga tožbenemu zahtevku ustna pogodba med strankama ali neupravičena korist na strani tožene stranke, je odvisno, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati zgolj amortizirano vrednost centralne napeljave (v primeru neupravičene obogatitve) ali pa ta vrednost predstavlja stroške vgradnje napeljave ali vrednost ob tožnikovi izselitvi (odvisno od dogovora med strankama).
Sodišče ob procesnem gradivu ni moglo pomisliti, da bi lahko prišla v poštev odškodninska pravna podlaga. Poleg tega slednja ni nekaj neobičajnega, skritega, kompleksnega. Razjasnjevalna dolžnost zato ni nastopila.
Pojem višine stroškov popravila je treba razlagati tako, da vsebuje tudi znesek DDV.
Dejstvo, da je toženec med pravdo poravnal del obveznosti iz naslova dolgovanih najemnin, ne vpliva na pravico tožnice do odpovedi najemne pogodbe.
Toženec, ki kljub subvenciji ni plačal znižane najemnine in obratovalnih stroškov niti ni sprožil postopka za uveljavljanje izredne denarne pomoči pri uporabi stanovanja, se na razloge socialne stiske v smislu prvega odstavka 104. člena SZ-1 ne more uspešno sklicevati.
Izredna pomoč pri uporabi stanovanja je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina.
nastanek škode stečajnemu dolžniku - umik izpodbojne tožbe po ZPPSL - prevzem pravde po sosporniškem intervenientu
Sodišče s sklicevanjem, da ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in ki nasprotujejo moralnim pravilom, lahko prepreči le tako imenovane materialne procesne dispozicije, ne more pa preprečiti umika tožbe, zato je zgrešeno nedopustnost umika tožbe utemeljevati iz teh razlogov. Zaradi umika tožbe in potem, ko tožeča stranka kot sosporniški intervenient ni niti poskušala nadaljevati postopka, tožeči stranki ni mogla nastati škoda. S prodajo terjatev in cesijo terjatve se je zgolj zamenjal upniški položaj v razmerju do tožeče stranke. Odplačna cesija ne pomeni protipravnega razpolaganja toženih strank niti ne gre pri takem razpolaganju za ravnanje, po katerem bi oseba, v korist katere je bilo dejanje storjeno, bila dolžna vrniti v stečajno maso vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila zaradi izpodbitega pravnega dejanja, po splošnih pravilih o vračanju neupravičeno pridobljenega, saj kupnina za odkupljene terjatve ne gre v stečajno maso tožeče stranke.
ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata
Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).
V skladu z ustaljeno sodno prakso zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera mogel in moral vedeti za predpostavke iz prvega odstavka 352. člena OZ, ne pa kdaj je za njih dejansko izvedel.
Kdaj je tožnik na delodajalca naslovil zahtevek za plačilo, je lahko pomembno le za vprašanje teka zamudnih obresti, ne pa tudi za samo zapadlost (dospelost) tožnikove terjatve in posledično za zastaranje.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
ZStk člen 7, 7/1, 7/3, 10, 13, 13/4. ZDSS-1 člen 6.č, 48.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavka - gospodarska javna služba - zagotovitev minimuma delovnega procesa
Predlagatelj je družba, ki opravlja dejavnost in dela posebnega družbenega pomena (je koncesionar za opravljanje pristaniške dejavnosti). Stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat delavcev predlagatelja) je nezakonita, ker nasprotni udeleženec ni izvajal del iz 29. člena Podjetniške kolektivne pogodbe (ta določa tovore, glede katero je potrebno delo opraviti brez omejitev in zadržkov), saj od začetka stavke od 6.00 do 11.00 ure ni pretovarjal nevarnega tovora (pogonskega goriva) po nalogu predlagatelja. Pogonsko gorivo sodi med nevarne snovi, v zvezi s katerim bi morali stavkajoči izvajati vsa dela, povezana s prekladanjem oziroma prevozom, torej tudi zahtevane premike vagonov. Ker je bil kršen 29. člen PKP o minimumu delovnega procesa, ki ga je bilo treba izvajati brez omejitev in zadržkov, je bila stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat), nezakonita.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – spor glede zaupanja v varstvo, vzgojo otrok ter določitve preživnine – mnenje CSD
Za izdajo začasne odredbe (o zaupanju v vzgojo in varstvo ter plačevanju preživnine) ne more zadostovati ne gola nevzdržnost zakonske zveze ne finančna stiska ne mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti, ali večja primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065499
SPZ člen 18, 70, 70/5, 271, 271/3. ZZK-1 člen 3. ZNP člen 9, 118, 119.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina – pojem nepremičnine – javno dobro – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica
Tudi v postopku delitve s prodajo po določbah ZIZ je lahko predmet prodaje le nepremičnina kot celota oziroma zemljiška parcela kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je v času izvajanja nalog in pooblastil varnostnika na bencinskem servisu odtujil glasbeno zgoščenko, ki jo je na zahtevo prodajalke naknadno plačal, s tem pa storil kršitev delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.
SPZ člen 24 36, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – način izvrševanja posesti – vrnitev odvzete posesti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V motenjski pravdi je treba presoditi, katera od izvedenih del dejansko onemogočajo oziroma ovirajo zatrjevan dotedanji način izvrševanja posesti na tem delu zemljišča. Le v tem delu oziroma za ta dela je tožbeni zahtevek v ugotovitvenem, restitucijskem in prepovednem delu utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065465
OZ člen 190, 199. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
neupravičena pridobitev – lastninska pravica več oseb – solastnina – souporaba stanovanja – bremena skupne stvari – poslovodstvo brez naročila
Od trenutka, ko sta tožnici izrazili svojo voljo, je bilo jasno, da privolitve v prikrajšanje ni več, zato je za obdobje od tega trenutka dalje, dokler niso urejena razmerja glede solastne stvari bodisi v nepravdnem postopku ali izven njega, potrebno preprečiti na eni strani prikrajšanje in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža.
Za plačilo stroškov upravljanja, obvezna vplačila v rezervni sklad in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega stavbišča, ni določena solidarna obveznost solastnikov stanovanja. Ker pa je določeno, da solastniki nosijo stroške v skladu s svojimi deleži, tožena stranka stroškov, ki jih je plačala namesto tožnic, dejansko ni bila dolžna plačati (torej preko svojega deleža), zato bi moralo sodišče njen zahtevek presojati po pravilih, ki urejajo poslovodstvo brez naročila.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – sklep o izvršbi kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – materialna pravnomočnost
Sklep o izvršbi lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.