OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
Potem ko je začel veljati ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja v višini regresa za letni dopust za delavce tožene stranke (javnega zavoda), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke, ki je bila sklenjena 18. 3. 1993 in se je začela uporabljati 19. 3. 1993, torej po uveljavitvi ZNOIP, je nična.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov predsodnega postopka, ker je pogoj za sodno varstvo predhodno uveljavljeno pravno varstvo pri delodajalcu (24. člen ZJU). Tožniku so bili zato utemeljeno priznani stroški zahtevka za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudna sodba - presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Tožeča stranka je v tožbi zadostno konkretizirala tako tveganje kot intenziteto telesnih bolečin in strahu ter za te navedbe predložila listinske dokaze ter predlagala dokaz z zaslišanjem izvedenca in pravdnih strank (oz. svoje zaslišanje). Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s temi dokazi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239, 241. ZZVZZ člen 82.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo
V obravnavanem primeru je bila zdravstvena komisija glede bolniškega staleža tožnika drugačnega mnenja kot imenovani zdravnik. Zdravstvena komisija je o začasni nezmožnosti za delo delavca tožeče stranke odločila za nazaj, od dneva, ki je bil določen v odločbi imenovanega zdravnika, kar je skladno z določbo 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je izpodbijana dokončna odločba zdravstvene komisije pravilna.
ZNP člen 35, 35/1, 35/3. ZGD-1 člen 10b, 10b/1, 10b/2, 52, 52/3.
odvzem pooblastil udeležencu postopka – postopek za odvzem upravičenja za vodenje poslov – stroški nepravdnega postopka – postopek, pričet po uradni dolžnosti
Sodišče je začelo nepravdni postopek (odvzem pooblastil udeležencu postopka) v skladu s tedaj veljavnim 10.b členom ZGD-1. Zato je torej začelo nepravdni postopek po uradni dolžnosti. Posebna ureditev o stroških nepravdnega postopka pa je bila v določilu tretjega odstavka 52. člena ZGD-1 urejena le za primer, ko je vložen predlog v nepravdnem postopku v skladu s 50. členom ZGD-1. Niti v tretjem odstavku 52. člena oziroma kateremkoli drugem določilu ZGD-1 ni določena povrnitev stroškov postopka, začetega po uradni dolžnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da udeleženec sam trpi svoje stroške postopka, pravilna.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
odgovornost proizvajalca stvari z napako - navodila za uporabo - trditveno in dokazno breme - soprispevek oškodovanca
Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja določba 155. člena OZ (odgovornost proizvajalca stvari z napako). Gre za objektivno odgovornost (odgovornost po načelu vzročnosti) proizvajalca stvari, ki da v promet stvar z napako. Izhajajoč iz citirane določbe 155. člena OZ je breme tožeče stranke kot oškodovanke, da zatrjuje in dokazuje dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo) - da je tožena stranka (proizvajalec stvari) dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo. Če je domnevna baza izkazana, se obstoj vzročne zveze domneva (povzeto iz OZ s komentarjem, 1. knjiga, stran 849).
Ker je tožnica uspela izkazati domnevno bazo (da je toženka, proizvajalec stvari, dala v promet stvar z napako, ki je tožeči stranki povzročila škodo), se obstoj vzročne zveze domneva. Objektivno odgovoren proizvajalec stvari z napako pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja (krivda načeloma ni odločilna) oškodovanca (možna je seveda tudi delna razbremenitev odgovornosti), ker stvari ni uporabljal na običajen in primeren način ali se ni ravnal po navodilih, protokolih (povzeto iz OZ s komentarjem, prva knjiga, str. 898).
neenaka obravnava - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodnina
Tožena stranka je tožnici v spornem obdobju večkrat odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je pogodbe o zaposlitvi odpovedala iz razloga racionalizacije poslovanja ali pa iz razloga reorganizacije poslovanja. Tožnica teh odpovedi ni nikoli izpodbijala. Tožena stranka zaradi tega nad tožnico ni izvajala mobbinga, ampak ji je s tem le poskušala ohraniti delovno mesto oziroma delovno razmerje. Tožnica ni bila neenako obravnavana v zvezi z obdaritvijo s pršuti, pri izplačilu regresa in in plačilom stimulativnega dela plače in dodatkov. Prav tako tožnica ni bila večkrat kot ostale sodelavke razporejena na čiščenje prostorov. V ravnanju tožene stranke tako ni mogoče ugotoviti elementov mobinga in diskriminacije, zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
hipotekarni dolžnik - ugovor hipotekarnega dolžnika
Ker zastavna pravica (pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi) učinkuje zoper vsakokratnega poznejšega lastnika nepremičnine (drugi odstavek 170. člena ZIZ), vstopi novi imetnik predmeta izvršbe v izvršbo namesto prejšnjega že po samem zakonu v smislu določila četrtega odstavka 24. člena ZIZ in pridobi položaj novega dolžnika namesto prvotnega dolžnika.
Pogodbeni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da mora delavec v primeru, da po prenehanju pogodbe o zaposlitvi delodajalcu prevzame kupce, torej če opravlja konkurenčno dejavnost, delodajalcu plačati pogodbeno kazen in koristi iz sklenjenih poslov s prevzetimi kupci. S tem sta stranki določili konkurenčno klavzulo, saj ta določba pogodbe tožencu omejuje svobodno gospodarsko pobudo po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki.
Konkurenčna klavzula ne velja, ker v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZDR v pogodbi o zaposlitvi ni bilo določeno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. Dogovor, ki zavezuje le eno pogodbeno stranko, zaradi česar je kršeno načelo enake vrednosti vzajemnih terjatev, je ničen, saj nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, v smislu določbe prvega odstavka 86. člena OZ, ki določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.
Ker je za prevzem kupcev določena pogodbena kazen, toženec pa v primeru, če ne konkurira in tožeči stranki ne prevzame kupcev, ne prejme ustreznega denarnega nadomestila, takšne konkurenčne klavzule ni mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi kršenja konkurenčne klavzule.
ZFPPIPP člen 11, 14, 271, 271/1, 271/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacijska pogodba - objektivni element – subjektivni element – tristransko razmerje
V tem tristranskem razmerju je torej asignat (Občina P.) izpolnila obveznost namesto svojemu upniku (asignantu, tožeči stranki) asignantovemu upniku (asignatarju, toženi stranki). S tem plačilom pa je na podlagi asignacije z dne 19.1.2012 ugasnila tudi terjatev tožeče stranke do Občine P. v enaki višini. Zato je v konkretnem primeru tožba sklepčna, saj je zaradi tega več kot očitno prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijano dejanje ne bi bilo opravljeno (prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070426
ZASP člen 168. ZPP člen 154, 154/2.
kršitev avtorske pravice – civilna kazen – višina civilne kazni – merila za določanje višine – stroški postopka – vsaka stranka krije svoje stroške
Pri odmeri višine civilne kazni je treba upoštevati: stopnjo krivde, višino honorarja ter druge relevantne okoliščine (npr. intenziteto posega v avtorsko pravico).
Na načelni ravni se je mogoče strinjati, da nekateri stroški z večanjem obsega poslovanja ne naraščajo ali pa ne naraščajo premosorazmerno, vendar tudi po mnenju pritožbenega sodišča podatki, s katerimi je tožeča stranka dokazovala izgubljeni dobiček, ne dajo pravilnega rezultata in zato izračuna na njihovi podlagi ni mogoče upoštevati kot realnega (in torej izgubljenega dobička šteti za dokazanega). Izvedenka je glede pripomb tožeče stranke pojasnila, da za upoštevanje ali neupoštevanje izpostavljenih stroškov ni imela zadosti podatkov. Za nekatere stroške namreč tožeča stranka ni predložila dokazil, da je dejansko šlo za fiksne stroške, neodvisne od obsega poslovanja (na primer licenčnina, sponzorske pogodbe,..), pri nekaterih stroških pa gre za relativno in ne za absolutno fiksne stroške (strošek je do določenega obsega prometa enak, od tam naprej pa se skokovito poveča). Tožeča stranka bi torej morala zagotoviti ustrezne podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče za konkretni strošek, ki se običajno pri izračunu izgubljenega dobička upošteva, ugotoviti, da se zaradi nove trgovine ne bi povečal. Namesto tega je zgolj pavšalno zatrdila, da posamezni strošek ne bi vplival na rezultat poslovanja trgovine v K. Na splošni ravni so torej njene pripombe lahko celo utemeljene, da pa bi jih bilo mogoče upoštevati, bi morala podati dovolj konkretne trditve in dokaze zanje, da bi izvedenka te pripombe sploh lahko preverila.
Tožeča stranka je sicer predlagala imenovanje novega izvedenca, vendar je sodišče prve stopnje ta predlog pravilno zavrnilo, saj je bilo izvedensko mnenje strokovno in prepričljivo, v njem ni bilo nedoslednosti, ki jih sodišče ne bi odpravilo ob zaslišanju, zato ni bilo pogojev za imenovanje novega izvedenca (254. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052761
ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
notarski zapis kot izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti terjatve – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058614
OZ člen 82, 82/1, 83, 109. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/3, 20a/5, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-8. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. ZPP člen 337, 337/1.
zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – notarski zapis – potrošniški kredit – razlaga pogodb – opomin – odpoklicna pravica – odpoved – odstop od pogodbe – oblikovalno upravičenje – pritožbena novota – neutemeljen ugovor
Z vročitvijo opomina dolžnikoma je upnik izpolnil materialnopravno predpostavko za predčasno zapadlost terjatve in pridobil odpoklicno pravico, z vročitvijo odpovedi od pogodbe pa je upnik uresničil še oblikovalno upravičenje - odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076852
OZ člen 435. ZPP člen 162, 162/2, 212.
prodajna pogodba - trditveno breme - sklepčnost tožbe - ugovori tožene stranke - pravdni stroški - sklicevanje na stroškovnik
V kakšni meri je tožeča stranka dolžna konkretizirati svojo trditveno podlago je namreč odvisno tudi od tega, s kakšnimi trditvami tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarja. Ob pavšalnih ugovornih navedbah tožene stranke, tožeča stranka svojih, sicer sklepčnih trditev, ni dolžna dodatno utemeljevati.
Specifikacija stroškov in način, kako jih je prvostopenjsko sodišče obračunalo, je razviden iz stroškovnika tožeče stranke, na katerega se je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločbe tudi sklicevalo. Glede na navedeno je bilo toženi stranki omogočeno, da jih preizkusi.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079212
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 132, 132/2. ZTLR člen 38, 38/4, 39, 39/4. ZGO-1 člen 2, 6, 67, 152.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobroverni posestnik – povečanje vrednosti stvari – koristni stroški – pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja
Tožnici sta vsa zatrjevana vlaganja sicer izvršili kot dobroverni posestnici, vendar pa stroški, ki so nastali tožnicama z izdelavo šestih stanovanj na podstrešju, v smislu 38. člena ZTLR niso koristni – vrednost nepremičnine se, saj za izvršeno gradnjo ne bo mogoče pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja, ni povečala. Povečanje vrednosti stvari pa je objektivni kriterij za to, da je določen strošek mogoče opredeliti kot koristen.
Če je župan tožnika napotil na D. P. kot kontaktno osebo, še ne zadostuje za sklepanje, da je župan D. P. pooblastil, da v imenu toženke sklene s tožnikom mandatno pogodbo za opravo odvetniških storitev.