Ker gre za specifična znanja s področja davčnega prava in ker na navedeno problematiko toženec s strani tožeče stranke ni bil posebej opozorjen, predvsem pa glede na vpletenost toženca v postopek sklepanja tristranske pogodbe, toženec ni ravnal izven okvirov, ki se pričakujejo od ravnanja povprečno skrbnega odvetnika.
Presoja odgovornosti toženca kot odvetnika bi bila strožja v primeru, če bi toženec izhajal iz ožjega poslovnega kroga odvetnikov, ki so poznavalci davčnih predpisov, oziroma če bi tožeča stranka lahko utemeljeno pričakovala, da ima toženec takšna posebna znanja.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Ob ugotovljenem obsegu in intenzivnosti telesnih bolečin (huda telesna bolečina v trenutku poškodbe in dokler prst ni bil rešen, stalna srednje huda telesna bolečina v trajanju 2 do 3 dni, občasne srednje hude telesne bolečine 14 dni po poškodbi, srednje hude telesne bolečine v trajanju enega dneva po odstranitvi vraščenega nohta in odstranitvi dela matriksa nohta, stalne lahke telesne bolečine 7 do 10 dni, občasne lahke telesne bolečine približno 4 mesece in ob prevezih ter lahke telesne bolečine ob spremembah vremena) odškodnina v višini 4 povprečnih neto plač ustreza standardu pravične denarne odškodnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - renta - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnikov sodelavec je odpravljal napako na stroju (odvil je pritrdilni vijak nosilca noža), ne da bi zaustavil stroj, s čimer je povzročil nevarne okoliščine, katerim je bil izpostavljen tožnik, ki se je v tistem trenutku le odzval njegovi prošnji za pomoč in pristopil do stroja. Zato je v celoti podana krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca za škodo, ki je tožniku nastala zaradi okvare stroja.
Stroj za odrez folije, ki ima rezila, je star in se veliko kvari, je nevarna stvar, saj zaradi svoje namembnosti, lastnosti, položaja, kraja ter načina uporabe lahko pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo. Zato je podana tudi objektivna odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
postopek za delitev solastnine – sodni izvedenec – postavitev novega izvedenca – skupni stroški
Potem, ko je sodišče prve stopnje izvedenko razrešilo dela v zadevi, svoje odločbe ni več moglo opreti na njeno pisno mnenje. Posledično je izostala tudi dolžnost opredelitve do razlik med mnenjem razrešene izvedenke in mnenjem novo postavljenega izvedenca. S takšnim postopanjem predlagateljici ni bila kršena pravica do enakosti orožij v postopku. Ta je namreč zagotovljena tudi v primeru, ko sodišče imenuje le enega izvedenca, ki sicer za stranko poda neugodno mnenje, vendar iz okoliščin primera izhaja, da je svojo nalogo opravil nepristransko.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
kasko zavarovanje - prometna nesreča - oblika škode - zmanjšanje vrednosti poškodovane stvari - tek zamudnih obresti – navadna škoda
Nepričakovana voda na delu ceste predstavlja oviro na cesti, zapeljanje v tako lužo pa posledično trčenje v oviro oz. prometno nesrečo.
Zmotno je stališče, da je toženka v zamudi (šele) od trenutka, ko se je tožnik seznanil z višino stroška dejanske odprave škode (tj. višino reparirane škode).
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
V kolikor je kolovozna pot, ki je v naravi vidna, edina pot, po kateri so tožnik in pravni predniki vozili in jo hkrati imeli za javno pot, zemljišče do te javne poti pa so hasnovali, zaključek sodišča prve stopnje o nedobrovernosti toženca in njegovih pravnih prednikov o navedenem delu zemljišča ni sprejemljiv.
razveljavitev sklepa o izvršbi – sprememba tožbe – privolitev stranke - litispendenca – zavrženje tožbe - sodba na podlagi pripoznave
Tožnik s tem, ko je v nadaljnjem pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi, povišal tožbeni zahtevek ter glede tega dela zahtevka predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi, ni uveljavljal dva enaka zahtevka in torej ni podana litispendenca.
ZFPPIPP člen 382, 382/1. ZPP člen 339, 339/, 339/2-14.
osebni stečaj - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priznanje terjatve – izločitvena pravica
Ugoditev tožbenemu zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine ima premoženjsko posledico za stečajno maso, zato bi sodišče prve stopnje moralo preveriti, ali je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico tožeče stranke ali ne.
Materialnopravno najemno razmerje sklenjeno za določen čas preneha s potekom časa za katerega je bilo sklenjeno. Predčasno prenehanje je vedno možno ob soglasju obeh strank. Predhodna odpoved najemnega razmerja sklenjenega za določen čas je možna tudi v primeru iz 2. odst. 16. člena ZPSPP. Vendar v tem primeru mora najemnik izkazati, da ima poslovni prostor take napake, da ga ni mogoče uporabljati, kakor tudi, da je najemodajalca o tem obvestil in ga pozival da napake odpravi.
Tožnica nima aktivne legitimacije za izbrisno tožbo. S kupoprodajno pogodbo je prvotoženka razpolagala z idealnim deležem (79/1000) parc št. 19, zato z vknjižbo tožničina (solastninska) pravica na njej ni bila kršena.
neupravičena pridobitev – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe – meje pravnomočnosti
V primeru, ko stranka prejme določeno izpolnitev na podlagi pravnomočne sodbe, ki je kasneje v revizijskem postopku razveljavljena, gre za tipičen primer neupravičene obogatitve. Tisti, ki je prejel tako izpolnitev, je obogaten, ker je kasneje odpadel pravni temelj, zato je njegova obogatitev neupravičena ter je prejeto dolžan vrniti.
Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
deložacija - izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni naslov - najemnik - procesna legitimacija za pritožbo
Zgolj lastnik se je dolžan izseliti iz nepremičnin, in jih proste oseb (npr. delavcev) in stvari (nanaša se na dolžnikove stvari) izročiti kupcu v posest.
poslovodna oseba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpoklic direktorja - predhodno vprašanje
Tožnica je imela možnost izpodbijati zakonitost sklepov o odpoklicu z mesta direktorice izpodbijati v gospodarskem sporu, vendar se za to ni odločila. Tako je sklep o odpoklicu z mesta direktorja veljaven, pri čemer pa delovno sodišče tudi ne bi bilo stvarno pristojno za odločanje o zakonitosti sklepa o odpoklicu. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve (odpoklica) z mesta direktorja ne gre za predhodno vprašanje v predmetnem sporu, saj odločitev zakonitosti odpoklica ne predstavlja vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, od katerega bi bila odvisna odločitev sodišča v tem sporu.
Odpoklic direktorja predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v smislu določb 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR, pri čemer razlogi za odpoklic niso bistveni.
Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075559
ZNP člen 128, 129, 130. ZZZDR člen 60. OZ člen 193.
ugotovitev skupnega premoženja – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – civilna delitev v pravdnem postopku – nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - nasprotni tožbeni zahtevek – zakonske zamudne obresti – začetek teka
Določitev deležev na skupnem premoženju še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je reorganizacija določenih služb in poslovnih področij pomenila tudi ukinitev direktorjev služb. Tožnica je kot direktorica službe imela določene vodstvene naloge, vendar so z reorganizacijo odpadle, njeno delo, povezano s službo kontrolinga, pa so v nadaljevanju prevzele delavke drugih sektorjev. Zato je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.