V skladu z ustaljeno sodno prakso zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera mogel in moral vedeti za predpostavke iz prvega odstavka 352. člena OZ, ne pa kdaj je za njih dejansko izvedel.
Kdaj je tožnik na delodajalca naslovil zahtevek za plačilo, je lahko pomembno le za vprašanje teka zamudnih obresti, ne pa tudi za samo zapadlost (dospelost) tožnikove terjatve in posledično za zastaranje.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065465
OZ člen 190, 199. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
neupravičena pridobitev – lastninska pravica več oseb – solastnina – souporaba stanovanja – bremena skupne stvari – poslovodstvo brez naročila
Od trenutka, ko sta tožnici izrazili svojo voljo, je bilo jasno, da privolitve v prikrajšanje ni več, zato je za obdobje od tega trenutka dalje, dokler niso urejena razmerja glede solastne stvari bodisi v nepravdnem postopku ali izven njega, potrebno preprečiti na eni strani prikrajšanje in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža.
Za plačilo stroškov upravljanja, obvezna vplačila v rezervni sklad in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega stavbišča, ni določena solidarna obveznost solastnikov stanovanja. Ker pa je določeno, da solastniki nosijo stroške v skladu s svojimi deleži, tožena stranka stroškov, ki jih je plačala namesto tožnic, dejansko ni bila dolžna plačati (torej preko svojega deleža), zato bi moralo sodišče njen zahtevek presojati po pravilih, ki urejajo poslovodstvo brez naročila.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
sklep o izvršbi - verodostojna listina – kreditna pogoba – ugovor zastaranja
Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.
OZ člen 179. KZ člen 169, 169/3. ZFPPIPP člen 399, 406.
povzročitev škode – žalitev časti in dobrega imena – razžalitev – navedbe v sodnem postopku – obramba pravice – objektivna žaljivost – protipravnost
Toženec, ki je zastopal upnika v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom, je bil upravičen v ugovoru navajati in dokazovati obstoj ovir za odpust obveznosti stečajnemu dolžniku (tožniku). V vlogi ni zapisal, da bi bil tožnik „goljuf“ ali „špekulant“, kot navaja tožnik v tožbi.
Od tega, ali je zatrjevana podlaga tožbenemu zahtevku ustna pogodba med strankama ali neupravičena korist na strani tožene stranke, je odvisno, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati zgolj amortizirano vrednost centralne napeljave (v primeru neupravičene obogatitve) ali pa ta vrednost predstavlja stroške vgradnje napeljave ali vrednost ob tožnikovi izselitvi (odvisno od dogovora med strankama).
Dejstvo, da je toženec med pravdo poravnal del obveznosti iz naslova dolgovanih najemnin, ne vpliva na pravico tožnice do odpovedi najemne pogodbe.
Toženec, ki kljub subvenciji ni plačal znižane najemnine in obratovalnih stroškov niti ni sprožil postopka za uveljavljanje izredne denarne pomoči pri uporabi stanovanja, se na razloge socialne stiske v smislu prvega odstavka 104. člena SZ-1 ne more uspešno sklicevati.
Izredna pomoč pri uporabi stanovanja je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075559
ZNP člen 128, 129, 130. ZZZDR člen 60. OZ člen 193.
ugotovitev skupnega premoženja – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – civilna delitev v pravdnem postopku – nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - nasprotni tožbeni zahtevek – zakonske zamudne obresti – začetek teka
Določitev deležev na skupnem premoženju še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja.
ZD člen 163. ZPP člen 123, 124, 124/2, 224, 224/2, 224/4.
zapisnik – javna listina
Zgolj pritožbena trditev, da se je pritožničina izjava o odstopu dednega deleža sestri nanašala izključno na denarna sredstva, ne pa na nepremičnine, ne zadostuje za dokaz neresničnosti vsebine zapisnika.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078430
ZDen člen 39, 72, 72/2. OZ člen 190. SPZ člen 78.
pravica uporabe poslovnega prostora - oddaja v najem - uporabnina – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe poslovnih prostorov - pasivna legitimacija
V času do izročitve poslovnih prostorov denacionalizacijskemu upravičencu je bila tožeča stranka (denacionalizacijski zavezanec) dolžna sporne poslovne prostore uporabljati kot dober gospodar. V primeru vrnitve premoženja mora namreč denacionalizacijski zavezanec plačati upravičencu odškodnino zaradi nemožnosti uporabe predmeta vrnitve za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja. Za plačilo takšne odškodnine (višina odškodnine je enaka uporabnini – izpadli potencialni najemnini) je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje vrniti (denacionalizacijski zavezanec), ki se takšnemu zahtevku ne more izogniti. Zato ne drži, da denacionalizacijski zavezanec v času, dokler lahko uporablja predmet denacionalizacije in gospodari z njim, ne bi imel pravice zahtevati plačila uporabnine.
Razlogi, na katere se sklicuje predlagatelj, predstavljajo kvečjemu utemeljevanje njegovega ekonomskega interesa za izid tega postopka, saj bi se v primeru uspeha tožeče stranke kazal v višjem poplačilu upnikov v stečajnem postopku in s tem tudi predlagatelja.
izgubljeni dobiček - povrnitev premoženjske škode - renta - kapitalizirana renta - razlogi za prisojo rente v enkratnem znesku
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ne gre za prekoračitev zahtevka v primeru, ko sodišče prisodi rento, čeprav jo je tožnik zahteval v enkratni višini. V primeru, ko oškodovanci s svojimi zahtevki skušajo vplivati na izbiro odškodnine, je dokončna odločitev o enkratni (kapitalizirani) odškodnini ali renti pridržana sodišču.
V tožnikovem primeru je treba pri določitvi višine rente zaradi izgube dohodka izhajati tudi iz višine mesečnega denarnega nadomestila iz naslova invalidnosti ter upoštevati, koliko je bil tožnik zaradi opravljanja dela na nižjem delovnem mestu v primerjavi z delom, ki bi ga opravljal še naprej, prikrajšan pri zaslužku. Delno nadomestilo zaradi invalidnosti pri tožniku pomeni njegov denarni prejemek, ker zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pri toženi stranki v obsegu 8 urnega dnevnega dela, temveč zgolj 4 ure. Takšno nadomestilo nima narave odškodnine za nastale duševne bolečine, temveč predstavlja prihodek, ki se upošteva pri določitvi rente zaradi izgube dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063735
ZOdvT tarifna številka 3461, 3466, 3467.
postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe – stroški postopka – nagrada za vlogo v postopku zavarovanja – postopek izvršbe
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da toženi stranki pripada tudi nagrada za vlogo v postopku v zvezi z začasno odredbo po tar. št. 3466, saj se navedena tar. št. nanaša le na nagrade za druge obrazložene vloge v postopku izvršbe, ne pa tudi v postopku zavarovanja.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.