ZOR člen 210, 219, 371. ZPP člen 30, 30/1, 184, 185, 286b, 350.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – obogatitev – zastaranje – pobotni ugovor – sprememba tožbe – ugovor stvarne pristojnosti – nekonkretizirane pritožbene navedbe
Sodišče spremembe tožbe upravičeno ni dopustilo, saj tožeča stranka po spremenjeni tožbi vtožuje uporabnino za drugo sobo, vsaka soba pa ima različne lastnosti (kvadratura, oprema), ter za drugo obdobje, tako da zbranega procesnega gradiva ni mogoče uporabiti.
Terjatev za plačilo uporabnine zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, saj ne gre za občasno terjatev oziroma terjatev iz zakupa.
Slabe bivalne razmere se upoštevajo pri določitvi višine uporabnine, ni pa to razlog, da toženci uporabnine ne bi bili dolžni plačati.
Pritožbena navedba glede podanega ugovora stvarne pristojnosti je tako pomanjkljiva, da je ni možno preizkusiti. Ugovor stvarne pristojnosti se ne upošteva po uradni dolžnosti.
Vpis in izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra nima konstitutivnega, pač pa (le) publicitetni učinek, kar pomeni, da se tretja poštena oseba na vpis lahko zanese oz. ne sme trpeti škodljivih posledic, če se na tak vpis zanese.
Dolžnik, ki se brani, da je terjatev prenehala z nakazilom, mora za uspeh svojega ugovora trditi (in dokazati) tudi, da je nakazanec terjatev plačal.
vsebina pogodbe - posojilna pogodba - dogovor o povračilu sredstev za vlaganja v stanovanje - dokazna ocena
Če je tožnik toženki znesek izplačal (ji povrnil njena vlaganja) prostovoljno, ga sedaj ne more „modificirati“ v posojilo in zahtevati njegovega vračila.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
ZDR člen 204, 204/3. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 112, 112/9, 116, 120, 179.
vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 (oz. v 3. odstavku 204. člena ZDR), je materialni prekluzivni rok. V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, pa stranka zamudi rok, je pravica izgubljena, torej je prenehala po samem zakonu. Instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Predlog za vrnitev v prejšnjo stanje je možen le v primeru zamude procesnega roka, ne pride pa v poštev pri zamudi materialnopravnega roka.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Od tega, ali je zatrjevana podlaga tožbenemu zahtevku ustna pogodba med strankama ali neupravičena korist na strani tožene stranke, je odvisno, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati zgolj amortizirano vrednost centralne napeljave (v primeru neupravičene obogatitve) ali pa ta vrednost predstavlja stroške vgradnje napeljave ali vrednost ob tožnikovi izselitvi (odvisno od dogovora med strankama).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065465
OZ člen 190, 199. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
neupravičena pridobitev – lastninska pravica več oseb – solastnina – souporaba stanovanja – bremena skupne stvari – poslovodstvo brez naročila
Od trenutka, ko sta tožnici izrazili svojo voljo, je bilo jasno, da privolitve v prikrajšanje ni več, zato je za obdobje od tega trenutka dalje, dokler niso urejena razmerja glede solastne stvari bodisi v nepravdnem postopku ali izven njega, potrebno preprečiti na eni strani prikrajšanje in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža.
Za plačilo stroškov upravljanja, obvezna vplačila v rezervni sklad in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega stavbišča, ni določena solidarna obveznost solastnikov stanovanja. Ker pa je določeno, da solastniki nosijo stroške v skladu s svojimi deleži, tožena stranka stroškov, ki jih je plačala namesto tožnic, dejansko ni bila dolžna plačati (torej preko svojega deleža), zato bi moralo sodišče njen zahtevek presojati po pravilih, ki urejajo poslovodstvo brez naročila.
Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – stopnja vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnostne pravice na lastni stvari – pravnomočnost – časovne meje pravnomočnosti – novo dejstvo
Za uspeh z negatorno tožbo, ob izkazani lastninski pravici, ne zadostuje obstoj slehernega posega v to pravico, temveč mora biti poseg takšen, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih, glede na okoliščine konkretnega primera.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0074230
URS člen 22, 23. ZUstS člen 44, 46. ZPP člen 11, 286. ZDen člen 72. ZLSZDL člen 7.
nadomestilo za nemožnost uporabe v naravi vrnjenega premoženja – učinek odločbe Ustavnega sodišča – pojem pravnomočno razsojene stvari – navedbe o višini uporabnine – prekluzija – načelo ekonomičnosti – ustavno skladna razlaga
Sklep vlade in deklaratorna odločba ministrstva ne ustrezata pojmu akta, s katerim je o nekem razmerju pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Na takšno razmerje zato učinkuje posledica razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča.
Pravilo o prekluziji ni samo sebi namen, treba ga je razlagati ustavno skladno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063756
Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 11, 11-2a, 13, 13/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 7. OZ člen 171.
prometna nesreča - prehitevanje - razdalja med vozili - nevarna stvar - nevarna dejavnost - skrbnost - soprispevek
Avto je nevarna stvar, vožnja pa nevarna dejavnost, v kateri se od udeležencev pričakuje zelo visoka skrbnost. Pričakuje se ravnanje, ki ostalih udeležencev v prometu ne bo ogrožalo. Okoliščina, da se voznik ob zavijanju levo ne prepriča, da to lahko varno stori, ne pomeni takšnega ravnanja.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075559
ZNP člen 128, 129, 130. ZZZDR člen 60. OZ člen 193.
ugotovitev skupnega premoženja – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – civilna delitev v pravdnem postopku – nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - nasprotni tožbeni zahtevek – zakonske zamudne obresti – začetek teka
Določitev deležev na skupnem premoženju še ne vzpostavlja solastnine na posameznih stvareh iz skupnega premoženja.
sklep o izvršbi - verodostojna listina – kreditna pogoba – ugovor zastaranja
Kreditna pogodba ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti v delu, v katerem je prvo sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki.
Sodišče ob procesnem gradivu ni moglo pomisliti, da bi lahko prišla v poštev odškodninska pravna podlaga. Poleg tega slednja ni nekaj neobičajnega, skritega, kompleksnega. Razjasnjevalna dolžnost zato ni nastopila.
Pojem višine stroškov popravila je treba razlagati tako, da vsebuje tudi znesek DDV.
ureditev meje – predlog za obnovo meje – sodna poravnava – res transacta – negativne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – res iudicata
Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).