OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0065491
OZ člen 631, 1035, 1037, 1045, 1045/2. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
gradbena pogodba – (pod)izvajalska pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – asignacija – nakazilo – ugovori nakazanca – razmerje med nakazovalcem in nakazancem – če je nakazanec nakazovalčev dolžnik
Glavni izvajalec je z gradbeno pogodbo pooblastil toženo stranko za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu v skladu s pogoji Uredbe. Takšno pooblastilo, vključeno v pogodbo, ima pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena OZ. Vključitev te klavzule v gradbeno pogodbo pomeni, da je tožena stranka kot nakazanec nakazilo sprejela oziroma obljubila. Ob izpolnjenih predpostavkah, ki jih je določala Uredba, je med prejemnikom nakazila (podizvajalcem oziroma dobaviteljem – tožečo stranko) in nakazancem (toženo stranko) nastalo dolžniško razmerje v smislu 1. odstavka 1037. člena OZ, med nakazovalcem (glavnim izvajalcem) in nakazncem (toženo stranko) pa razmerje v smislu 2. odstavka 1045. člena OZ. Ker je bilo nakazilo izdano na podlagi nakazančevega dolga (dolga tožene stranke) nakazovalcu (glavnemu izvajalcu), ga je morala tožena stranka izpolniti prejemniku nakazila (tožeči stranki) neposredno, na podlagi pogodbe in zakona. (Ponovni) akcept nakazila s strani tožene stranke ni bil potreben. Za nastanek neposrednega upravičenja tožeče stranke do tožene stranke torej ni odločilno, ali je tudi tožena stranka izrecno podpisala asignacijsko pogodbo z dne 3. 11. 2009, ki sta jo podpisala tožeča stranka in glavni izvajalec.
ZDR člen 204, 204/3. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 112, 112/9, 116, 120, 179.
vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 (oz. v 3. odstavku 204. člena ZDR), je materialni prekluzivni rok. V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, pa stranka zamudi rok, je pravica izgubljena, torej je prenehala po samem zakonu. Instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Predlog za vrnitev v prejšnjo stanje je možen le v primeru zamude procesnega roka, ne pride pa v poštev pri zamudi materialnopravnega roka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065468
OZ člen 347. ZASP člen 130, 130/1. ZPP člen 285.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov - kolektivno upravljanje pravic - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Ključno za ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za občasne terjatve, ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, je besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065499
SPZ člen 18, 70, 70/5, 271, 271/3. ZZK-1 člen 3. ZNP člen 9, 118, 119.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve – civilna delitev – nepremičnina – pojem nepremičnine – javno dobro – več uporabnikov iste nepremičnine – stavbna pravica
Tudi v postopku delitve s prodajo po določbah ZIZ je lahko predmet prodaje le nepremičnina kot celota oziroma zemljiška parcela kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – napake volje – grožnja – neveljavnost pogodb – izpodbojne pogodbe – prenehanje pravice
Za izpodbojnost posla na podlagi 45. člena OZ ne zadostuje vsak strah, ampak mora groziti resna nevarnost življenju ali telesni oziroma drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.
neupravičena pridobitev – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe – meje pravnomočnosti
V primeru, ko stranka prejme določeno izpolnitev na podlagi pravnomočne sodbe, ki je kasneje v revizijskem postopku razveljavljena, gre za tipičen primer neupravičene obogatitve. Tisti, ki je prejel tako izpolnitev, je obogaten, ker je kasneje odpadel pravni temelj, zato je njegova obogatitev neupravičena ter je prejeto dolžan vrniti.
Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra
Tožnik, ki je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje dela na delovnem mestu zdravstveni tehnik v intenzivni terapiji, je upravičen do razlike v plači po dejansko opravljenem delu, ker je opravljal vsa dela in naloge zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Tožena stranka ni imela pravne podlage za drugačno obravnavanje srednjih medicinskih sester, ki imajo 5 let delovnih izkušenj. Le tem srednjim medicinskim sestram se je za eno leto za nazaj priznala dejansko opravljanje dela (za 20 % delovnega časa za delovno mesto srednje medicinske sestre in 80 % delovnega časa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre), medtem ko tožniku dejanskega opravljanja dela za nazaj neutemeljeno ni priznala in plačala zgolj zato, ker ni izpolnjeval pogoja 5 let delovnih izkušenj.
V kolikor je toženka svoje delo organizirala tako, da je moral tožnik zaradi potreb delovnega procesa opravljati vsa dela, ki spadajo v opis delovnega mesta diplomirane medicinske sestre, odsotnost izrecne odredbe nadrejenih za opravo teh del ni odločilnega pomena za ugotovitev, da v takšnem primeru tožniku pripada plačilo za dejansko opravljeno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063756
Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 11, 11-2a, 13, 13/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 7. OZ člen 171.
prometna nesreča - prehitevanje - razdalja med vozili - nevarna stvar - nevarna dejavnost - skrbnost - soprispevek
Avto je nevarna stvar, vožnja pa nevarna dejavnost, v kateri se od udeležencev pričakuje zelo visoka skrbnost. Pričakuje se ravnanje, ki ostalih udeležencev v prometu ne bo ogrožalo. Okoliščina, da se voznik ob zavijanju levo ne prepriča, da to lahko varno stori, ne pomeni takšnega ravnanja.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074197
SPZ člen 77. ZNP člen 134.
ureditev meje – vsebina sklepa o določitvi meje – potek meje – skica z izmeritvenimi podatki
Sodišče prve stopnje je opravilo narok na kraju samem in izvedencu naložilo, da opravi potrebne izmere in napravi skico, ki bo sestavni del sklepa. Pri tem je na zapisniku označilo potek meje s črkami in številkami, izvedenec pa ima na skici drugačne številke. Sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev določb ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Novi ZDR-1 ne vsebuje več določb o obveznosti delodajalca, da delavca predhodno seznani z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in tudi ne obveznosti, da preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma nalogah oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo.
kasko zavarovanje - prometna nesreča - oblika škode - zmanjšanje vrednosti poškodovane stvari - tek zamudnih obresti – navadna škoda
Nepričakovana voda na delu ceste predstavlja oviro na cesti, zapeljanje v tako lužo pa posledično trčenje v oviro oz. prometno nesrečo.
Zmotno je stališče, da je toženka v zamudi (šele) od trenutka, ko se je tožnik seznanil z višino stroška dejanske odprave škode (tj. višino reparirane škode).
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
V skladu z ustaljeno sodno prakso zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera mogel in moral vedeti za predpostavke iz prvega odstavka 352. člena OZ, ne pa kdaj je za njih dejansko izvedel.
Kdaj je tožnik na delodajalca naslovil zahtevek za plačilo, je lahko pomembno le za vprašanje teka zamudnih obresti, ne pa tudi za samo zapadlost (dospelost) tožnikove terjatve in posledično za zastaranje.
ZStk člen 7, 7/1, 7/3, 10, 13, 13/4. ZDSS-1 člen 6.č, 48.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavka - gospodarska javna služba - zagotovitev minimuma delovnega procesa
Predlagatelj je družba, ki opravlja dejavnost in dela posebnega družbenega pomena (je koncesionar za opravljanje pristaniške dejavnosti). Stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat delavcev predlagatelja) je nezakonita, ker nasprotni udeleženec ni izvajal del iz 29. člena Podjetniške kolektivne pogodbe (ta določa tovore, glede katero je potrebno delo opraviti brez omejitev in zadržkov), saj od začetka stavke od 6.00 do 11.00 ure ni pretovarjal nevarnega tovora (pogonskega goriva) po nalogu predlagatelja. Pogonsko gorivo sodi med nevarne snovi, v zvezi s katerim bi morali stavkajoči izvajati vsa dela, povezana s prekladanjem oziroma prevozom, torej tudi zahtevane premike vagonov. Ker je bil kršen 29. člen PKP o minimumu delovnega procesa, ki ga je bilo treba izvajati brez omejitev in zadržkov, je bila stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat), nezakonita.
Ker je bila ob postavitvi zahtevka izbrana oblika pravnega varstva (denarni zahtevek) skladna z uveljavljeno sodno prakso, uveljavitev zahteve po nujnem tožbenem uveljavljanju zahtevka za znižanje kupnine, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v času pritožbenega odločanja, pa bi vodila k zavrnitvi zahtevka, je treba dopustiti odločanje o denarnem zahtevku.
Zaradi obremenjenosti (bivalnega dela) stanovanja s hrupom, ki presega maksimalno dovoljene meje hrupa v stanovanjih, in do katerega prihaja zaradi obratovanja trgovine v prostorih pod stanovanjem v jutranjem času ob dneh, ko je trgovina odprta, stanovanje nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo.
Izbira jamčevalne sankcije je v domeni kupca. Kot izhodišče velja le, naj se pogodba v čim večji možni meri ohrani, to pa sta tožnika upoštevala.
Dejstvo, da je toženec med pravdo poravnal del obveznosti iz naslova dolgovanih najemnin, ne vpliva na pravico tožnice do odpovedi najemne pogodbe.
Toženec, ki kljub subvenciji ni plačal znižane najemnine in obratovalnih stroškov niti ni sprožil postopka za uveljavljanje izredne denarne pomoči pri uporabi stanovanja, se na razloge socialne stiske v smislu prvega odstavka 104. člena SZ-1 ne more uspešno sklicevati.
Izredna pomoč pri uporabi stanovanja je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina.
ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1, 24/2, 236. ZNP člen 123, 123/2.
sklep nepravdnega sodišča kot izvršilni naslov – razdelitev nepremičnine s prodajo – prenos solastniškega deleža – prehod obveznosti – prehod predmeta izvršbe
Sklep nepravdnega sodišča, na podlagi katerega je upnik predlagal razdelitev nepremičnine s prodajo in kot tak sicer predstavlja izvršilni naslov, nobenemu izmed udeležencev nepravdnega postopka ne nalaga obveznosti in nobenemu ne daje pravice do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve. To pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče presojati, ali je po izdaji izvršilnega naslova prišlo do prehoda obveznosti udeleženke nepravdnega postopka na sedanjo solastnico. Kljub opisani specifičnosti predloga za delitev nepremičnine pa je v situaciji, kakršna je v obravnavanem primeru, treba glede prehoda predmeta izvršbe (solastniškega deleža) vseeno smiselno upoštevati določbo drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0074202
OZ člen 953.
povzročitev škode – domača žival – kritje škode iz naslova zavarovanja stanovanjskih premičnin – škoda, ki jo povzroči zasebnik v vsakdanjem življenju
Tožniku škoda ni nastala ob opravljanju kmetijske dejavnosti zavarovanke toženke, temveč zaradi imetništva domače živali, ko mu je M. V. na dvorišču hotela predstaviti žival. V skladu s splošnimi pogoji za zavarovanje stanovanjskih premičnin pa je krit tudi takšen škodni dogodek.