V novejši sodni praksi in pravni teoriji ni zadržkov do spremembe tožbe v pravdah, ki se vodijo po razveljavitvi sklepov o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.
ZStk člen 7, 7/1, 7/3, 10, 13, 13/4. ZDSS-1 člen 6.č, 48.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavka - gospodarska javna služba - zagotovitev minimuma delovnega procesa
Predlagatelj je družba, ki opravlja dejavnost in dela posebnega družbenega pomena (je koncesionar za opravljanje pristaniške dejavnosti). Stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat delavcev predlagatelja) je nezakonita, ker nasprotni udeleženec ni izvajal del iz 29. člena Podjetniške kolektivne pogodbe (ta določa tovore, glede katero je potrebno delo opraviti brez omejitev in zadržkov), saj od začetka stavke od 6.00 do 11.00 ure ni pretovarjal nevarnega tovora (pogonskega goriva) po nalogu predlagatelja. Pogonsko gorivo sodi med nevarne snovi, v zvezi s katerim bi morali stavkajoči izvajati vsa dela, povezana s prekladanjem oziroma prevozom, torej tudi zahtevane premike vagonov. Ker je bil kršen 29. člen PKP o minimumu delovnega procesa, ki ga je bilo treba izvajati brez omejitev in zadržkov, je bila stavka, ki jo je organiziral nasprotni udeleženec (sindikat), nezakonita.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058611
ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/2. ZPP člen 214.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – načelo afirmativne litiskontestacije – odločba ustavnega sodišča – negativna dejstva – dokazno breme
Pravilo afirmativne litiskontestacije, ki je odraz zahteve po konkretizaciji navedb, velja le v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi pri presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 9. 12. 1999 se ne nanaša na konkretizacijo ugovornih razlogov, temveč na določitev obsega možnih ugovornih razlogov. Glede konkretizacije in popolnosti ugovornih razlogov pa je Ustavno sodišče odločilo v odločbi Up-854/05 z dne 7. 2. 2007.
neupravičena pridobitev – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe – meje pravnomočnosti
V primeru, ko stranka prejme določeno izpolnitev na podlagi pravnomočne sodbe, ki je kasneje v revizijskem postopku razveljavljena, gre za tipičen primer neupravičene obogatitve. Tisti, ki je prejel tako izpolnitev, je obogaten, ker je kasneje odpadel pravni temelj, zato je njegova obogatitev neupravičena ter je prejeto dolžan vrniti.
Od tega, ali je zatrjevana podlaga tožbenemu zahtevku ustna pogodba med strankama ali neupravičena korist na strani tožene stranke, je odvisno, ali je tožeča stranka upravičena zahtevati zgolj amortizirano vrednost centralne napeljave (v primeru neupravičene obogatitve) ali pa ta vrednost predstavlja stroške vgradnje napeljave ali vrednost ob tožnikovi izselitvi (odvisno od dogovora med strankama).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065465
OZ člen 190, 199. SPZ člen 68. SZ-1 člen 24, 24/4. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
neupravičena pridobitev – lastninska pravica več oseb – solastnina – souporaba stanovanja – bremena skupne stvari – poslovodstvo brez naročila
Od trenutka, ko sta tožnici izrazili svojo voljo, je bilo jasno, da privolitve v prikrajšanje ni več, zato je za obdobje od tega trenutka dalje, dokler niso urejena razmerja glede solastne stvari bodisi v nepravdnem postopku ali izven njega, potrebno preprečiti na eni strani prikrajšanje in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega sorazmernega deleža.
Za plačilo stroškov upravljanja, obvezna vplačila v rezervni sklad in plačilo nadomestila za uporabo stavbnega stavbišča, ni določena solidarna obveznost solastnikov stanovanja. Ker pa je določeno, da solastniki nosijo stroške v skladu s svojimi deleži, tožena stranka stroškov, ki jih je plačala namesto tožnic, dejansko ni bila dolžna plačati (torej preko svojega deleža), zato bi moralo sodišče njen zahtevek presojati po pravilih, ki urejajo poslovodstvo brez naročila.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – dolžnost uporabnikov do obveščanja – valorizacija – sporočanje podatkov
Tožnik ni upravičen do plačila revaloriziranega zneska avtorskega nadomestila, določenega v Pravilniku 98.
ZASP ne določa, da bi moral uporabnik po prenehanju javnega priobčevanja neodrskih glasbenih del o tem obvestiti kolektivno organizacijo. Nalaga mu le, da sporoča podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila, torej za pobiranje in delitev honorarja.
zamudna sodba - pravdni stroški - potrebni pravdni stroški - odgovor na pritožbo - načelo uspeha
Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo, še ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo. Tožnik v odgovoru na pritožbo ni navajal nobenih dejstev, ki bi pripomogli k rešitvi zadeve, zato ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo.
Sodišče ob procesnem gradivu ni moglo pomisliti, da bi lahko prišla v poštev odškodninska pravna podlaga. Poleg tega slednja ni nekaj neobičajnega, skritega, kompleksnega. Razjasnjevalna dolžnost zato ni nastopila.
Pojem višine stroškov popravila je treba razlagati tako, da vsebuje tudi znesek DDV.
Čeprav kolesa nista bila odtujena iz stanovanjskih prostorov, je zanje zavarovalno kritje kljub temu podano, saj kolesarnica šteje kot pomožni prostor.
ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1, 24/2, 236. ZNP člen 123, 123/2.
sklep nepravdnega sodišča kot izvršilni naslov – razdelitev nepremičnine s prodajo – prenos solastniškega deleža – prehod obveznosti – prehod predmeta izvršbe
Sklep nepravdnega sodišča, na podlagi katerega je upnik predlagal razdelitev nepremičnine s prodajo in kot tak sicer predstavlja izvršilni naslov, nobenemu izmed udeležencev nepravdnega postopka ne nalaga obveznosti in nobenemu ne daje pravice do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve. To pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče presojati, ali je po izdaji izvršilnega naslova prišlo do prehoda obveznosti udeleženke nepravdnega postopka na sedanjo solastnico. Kljub opisani specifičnosti predloga za delitev nepremičnine pa je v situaciji, kakršna je v obravnavanem primeru, treba glede prehoda predmeta izvršbe (solastniškega deleža) vseeno smiselno upoštevati določbo drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.
Za navedbo, da zapuščina tvori zaščiteno kmetijo (oziroma je njen del), ni mogoče kategorično reči, da je v pritožbi ni možno prvič uveljavljati. Določbe ZDKG so namreč kogentne in ob navedbi, da je zapuščina zaščitena kmetija, je dolžnost sodišča, da preveri, ali to drži, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.
kasko zavarovanje - prometna nesreča - oblika škode - zmanjšanje vrednosti poškodovane stvari - tek zamudnih obresti – navadna škoda
Nepričakovana voda na delu ceste predstavlja oviro na cesti, zapeljanje v tako lužo pa posledično trčenje v oviro oz. prometno nesrečo.
Zmotno je stališče, da je toženka v zamudi (šele) od trenutka, ko se je tožnik seznanil z višino stroška dejanske odprave škode (tj. višino reparirane škode).
Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delovno mesto nadzornik iger, ki ga je zasedal tožnik, ni bilo ukinjeno, temveč je tožena stranka le zmanjšala število izvajalcev na tem delovnem mestu. Tožena stranka je tožnikove naloge prerazporedila, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa ter pri svojih poslovnih in organizacijskih odločitvah. Zato se sodišče ne more spuščati v presojo smotrnosti odločitve, da se tožnikove naloge razporedijo na direktorja ter zunanjo sodelavko. Sodišče lahko presoja le zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitev, da je toženec ostal brez zaposlitve in da bo prejel še eno plačo ter odpravnino in se bo lahko prijavil na Zavod za zaposlovanje, še ne omogočajo zaključkov o njegovih pridobitnih sposobnostih, od katerih je odvisna višina preživnine. Sodišče mora konkretno ugotoviti, kakšne prejemke naj bi prejemal.
V skladu z ustaljeno sodno prakso zastaralni rok začne teči, ko bi oškodovanec glede na okoliščine konkretnega primera mogel in moral vedeti za predpostavke iz prvega odstavka 352. člena OZ, ne pa kdaj je za njih dejansko izvedel.
Kdaj je tožnik na delodajalca naslovil zahtevek za plačilo, je lahko pomembno le za vprašanje teka zamudnih obresti, ne pa tudi za samo zapadlost (dospelost) tožnikove terjatve in posledično za zastaranje.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074231
OZ člen 111, 171, 190, 198, 240, 568.
poslovna odškodninska obveznost – razbremenitev odgovornosti – razveza pogodbe o preužitku – tveganje za izpolnitev pogodbe – vzročna zveza – kondikcija
Po razvezi pogodbe o preužitku je tožnica uveljavljala škodo zaradi plačila stroškov sestave pogodbe. Na podlagi ugotovitve – da sta stranki k sklenitvi pogodbe o preužitku pristopili prenagljeno in premalo premišljeno ter nista realno ocenili toženčevega zdravstvenega stanja in dejanske vsakodnevne pomoči, ki jo je toženec potreboval in tudi ne obsega dela, stroškov in pomoči – je toženec delno razbremenjen odgovornosti za škodo, nastalo zaradi plačila stroškov sestave pogodbe.
pogodba o naročilu avtorskega dela – izdelava filmske glasbe – izpolnitev pogodbe – nemožnost izpolnitve – plačilo avtorskega honorarja – odstop od pogodbe
Konflikt z režiserjem ne predstavlja dogodka, za katerega toženec ne odgovarja. Tako ni izpolnjen pogoj za uporabo 116. člena OZ.
Tudi če predstavlja v filmu uporabljena skladba le predelavo tožnikove stare skladbe, to ne utemeljuje nižjega avtorskega honorarja, saj le-ta v obravnavanem primeru predstavlja tako plačilo za izdelavo avtorskega dela, kot tudi plačilo za prenos avtorskih pravic.