plača - obveznost plačila - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožena stranka ni dokazala svojih (pavšalnih) trditev, da je tožniku plače za sporno obdobje že izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna izplačati plačo za vtoževano obdobje, utemeljen. Pri tem je treba upoštevati dejanska izplačila plač pred spornim obdobjem, ki so bila bistveno višja od s pogodbo dogovorjenih zneskov in ki so očitno odražala voljo strank, da se plača izplačuje v navedenih višjih zneskih.
Ob ugotovitvi, da je tožnik utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj mu tožena stranka v času odpovedi že tri mesece ni izplačevala plače, je tožnik upravičen do odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
ZOR člen 210, 219, 371. ZPP člen 30, 30/1, 184, 185, 286b, 350.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje – obogatitev – zastaranje – pobotni ugovor – sprememba tožbe – ugovor stvarne pristojnosti – nekonkretizirane pritožbene navedbe
Sodišče spremembe tožbe upravičeno ni dopustilo, saj tožeča stranka po spremenjeni tožbi vtožuje uporabnino za drugo sobo, vsaka soba pa ima različne lastnosti (kvadratura, oprema), ter za drugo obdobje, tako da zbranega procesnega gradiva ni mogoče uporabiti.
Terjatev za plačilo uporabnine zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, saj ne gre za občasno terjatev oziroma terjatev iz zakupa.
Slabe bivalne razmere se upoštevajo pri določitvi višine uporabnine, ni pa to razlog, da toženci uporabnine ne bi bili dolžni plačati.
Pritožbena navedba glede podanega ugovora stvarne pristojnosti je tako pomanjkljiva, da je ni možno preizkusiti. Ugovor stvarne pristojnosti se ne upošteva po uradni dolžnosti.
ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1, 31, 31/1. ZPP člen 285.
objava popravka - oblikovanje zahtevka - nesklepčen zahtevek - vsebina zahteve za objavo - pomanjkljivost zahteve - materialno procesno vodstvo
Pomanjkljivost zahteve za objavo popravka oziroma odgovora (ni navedeno obvestilo oziroma članek, na katerega se poprava oziroma odgovor nanaša niti datuma, kdaj je bil objavljen) je pomanjkljivost, zaradi katere glavnemu uredniku (tožencu) pisanja tožeče stranke ni bilo potrebno objaviti. Pri tem ni pomembno, da med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, popravek, katerega članka je tožeča stranka zahtevala.
Zahtevek tožeče stranke ni nepopoln ampak nesklepčen (materialno pravo), zato sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke ni dolžno pozivati na popravo.
Terjatev tožene stranke napram tožeči stranki po bančni garanciji je ugasnila zaradi pobotanja. Po obstoječi trditveni podlagi bi zato tožeča stranka lahko napram toženi stranki uveljavljala dajatveni zahtevek na vrnitev bančne garancije, zato ni imela pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek.
ZPP člen 143, 143/3, 143/4, 143/5, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4. ZPPreb člen 18, 18/4.
vročanje - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - zamudna sodba - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča
Glede na to, da se je pošiljka vrnila z dvema različnima oznakama, to predstavlja utemeljen dvom, ali je toženec v času vročanja tožbe na naslovu evidentiranega stalnega prebivališča, dejansko tam tudi prebival.
Odklanjanje izročitve zneska, ki ga je izvršitelj izterjal v izvršilnem postopku, je šteti za brezpravno pridržanje v smislu 2. točke 316. člena Obligacijskega zakonika, ko je pobot izključen.
URS člen 26. ZJC člen 85. ZZK člen137. ZRPPN člen 45. ZUstS člen 44. OZ člen 352, 352/1, 352/1.
razlastitev – odškodnina – odškodninska odgovornost države – javno dobro – cesta – zastaranje – učinkovanje ustavne odločbe – pravica uporabe
Dejstvo vpisa nerazlaščenih nepremičnin v zemljiško knjigo kot javno dobro ne predstavlja niti relevantnega škodnega dogodka niti ni šlo za premik premoženja iz sfere tožeče stranke v sfero prvotožene brez podlage ali podlage, ki je kasneje odpadla.
Dolžnost prvotožene stranke, da izvede razlastitev in izplača odškodnino, je nastopila že ob sprejemu prostorskih in ureditvenih aktov, ki so določili traso ceste preko spornih parcel, najkasneje pa ob dejanskem odvzemu teh parcel iz posesti tožeče stranke.
Tako je tožeča stranka z zgornjo izpovedbo sama ovrgla svoja zatrjevanja o ponavljajočih motilnih dejanjih (zadnje naj bi bilo 9. 3. 2013). Glede na navedeno je moč soglašati z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima obravnavano motenje posesti, ki se je pričelo 20. 12. 2012 značilnost nadaljevanega motilnega dejanja in ki je potekalo že od 20. 12. 2012 nepretrgoma in prvotno stanje posesti ni bilo vzpostavljeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne se tako izkaže kot pravilna.
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Take volje, pa glede na to, da tožnica in toženec nista imela skupnega doma, gospodinjstva oz. življenja, med pravdnima strankama očitno ni bilo.
predlog za ureditev meje - plačilo predujma za izvedenca - - podaljšanje roka - domneva umika predloga
Vendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj izpolnitve obveznosti - terjatev iz naslova posojilne obveznosti - pristojnost po stalnem prebivališču
V splošnem pravdnem postopku, ko ne gre za gospodarski spor, krajevna pristojnost v sporih brez mednarodnega elementa ne more temeljiti na okoliščini kraja izpolnitve obveznosti.
prodajna pogodba - neupravičena pridobitev - ustno naročilo - pooblaščenec po zaposlitvi - načelo vestnosti in poštenja
Brez upravičenja za naročilo dobave plina za ogrevanje bi bilo siceršnje poslovanje skrbnika pogodbe v imenu tožene stranke brez smisla. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij bi bilo, če bi tožena stranka kljub vtisu, ki ga je dajala navzven, skrbniku pogodbe zaupala le dejanska opravila, ne pa tudi pravnih upravičenj za naročilo plina. Zaradi varstva tožeče stranke kot tretje osebe je zato treba priznati naročilo kot veljavno podlago za sklenitev pogodbe med pravdnima strankama.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0069706
OZ člen 311, 315, 315/1, 315/2, 421, 421/2, 1018. ZFPPIPP člen 353, 362, 362/1, 368.
cesija – odstop terjatve v izterjavo – pobotni ugovor – pobot z odstopljeno terjatvijo – poroštvo – nastanek terjatve – sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Dolžnik v razmerju do odstopnika lahko uveljavlja v pobot tako terjatve, ki jih ima do prevzemnika, kot tudi tiste, ki jih ima do odstopnika, pri tem pa ni pomembno, kdaj poda pobotno izjavo, ne more pa pobotati terjatev, ki jih pridobi do odstopnika po obvestilu o pobotu. Pobotna izjava ne pomeni razpolaganja s terjatvijo, temveč gre za način prenehanja obveznosti – terjatve.
Tudi če je terjatev kreditodajalcev priznana in ugotovljena v stečajnem postopku, porok do plačila ne pridobi terjatve do glavnega dolžnika, temveč je ves čas upnik te terjatve prvotni upnik, ki se lahko poplača od glavnega dolžnika ali od poroka.
nepremičnina obremenjena s hipoteko - pravni interes kupca za plačilo dolga - dovoljenje za izbris hipoteke - zakonska subrogacija
Tožnik je imel pravni interes za izpolnitev upnikove terjatve, ker je kot lastnik nepremičnine obremenjene s hipoteko poplačal hipotekarni kredit, da bi se izognil nevarnosti prodaje stanovanja v izvršbi.
odlog izvršitve kazni - odložitveni razlogi - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Vložen predlog za nadomestitev zaporne kazni s hišnim zaporom po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 (tretji odstavek 86. člena KZ-1B) oziroma z delom v splošno korist po četrtem odstavku 86. člena KZ-1 (sedmi odstavek 86. člena KZ-1B) namreč ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu.
Pogodbe, ki se sproti vzajemno izpolnjujejo, se razvezujejo le za naprej (ex nunc). Pri zaporednih oziroma trajajočih obveznostih, če neizpolnitev ni nastopila že glede začetne obveznosti, gre v primeru razveze za delno izpolnjeno pogodbo in razveza velja le glede neizpolnjenega dela obveznosti.
Pri obveznostih, ki so po svoji naravi trajnejše, sprejem izpolnitve ni predpogoj za uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Za odločitev o stroških predloga je bistveno to, da odlog izvršbe objektivno gledano ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, zato teh stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-1. ZOR člen 378, 378/1, 378/1-1.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja in tudi druge njihove terjatve velja enoletni zastaralni rok. Druge njihove terjatve so med drugim tudi terjatve, ki so nastale zato, ker so za etažne lastnike plačali dobavljeno energijo ali storitve, pogoj pa je, da dospevajo trimesečno ali v krajših rokih.
listine v tujem jeziku – formalno pomanjkljiva vloga - materialno procesno vodstvo
Pri formalno pomanjkljivih vlogah ne gre za materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP, ki je usmerjeno v vsebinsko obravnavanje spora in pri katerem ob dejstvu, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivosti pri zbiranju procesnega gradiva, posebno opozorilo sodišča ne bi bilo potrebno.