Prvo sodišče ne bi smelo določiti deležev le na delu skupnega premoženja pravdnih strank, zmotna pa je odločitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama poteka nepravdni postopek za delitev (celotnega) skupnega premoženja, nepravdno sodišče pa pravdni stranki ni napotilo na pravdo, da se ugotovijo njuni deleži na (celotnem) skupnem premoženju.
Tožena stranka je tožnici (prodajalki) v sklepu, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep, očitala kršitev 10. točke drugega poglavja Kodeksa obnašanja pri delu, ki določa pravila vedenja in sicer: „da mora vsak delavec imeti do sodelavcev, kupcev in poslovnih partnerjev spoštljiv, prijazen in korekten odnos; na delu se ne prepira, žali, obrekuje ali fizično obračunava; da se izogibajo vseh diskriminatornih ravnanj in spoštujejo osebno integriteto in dostojanstvo vsakogar, ki ga pri delu srečajo; da so svoja znanja vedno pripravljeni prenesti na sodelavce.“ Tožnici ni mogoče očitati, da se je neprimerno vedla do kupca, ko je do njega pristopila in se mu prav iz razloga spoštovanja in korektnih odnosov želela opravičiti, kljub temu, da odnos kupca do tožnice, ki je delala na blagajni, ni bil vljuden, prav nasprotno, bil je žaljiv. Tožnici ni mogoče očitati, da ni imela spoštljivega, prijaznega in korektnega odnosa do kupca, zato je navedeni sklep tožene stranke nezakonit.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2. ZGD-1 člen 52, 52/1, 52/2, 305, 305/1, 306.
pravica do obveščenosti – nepravdni postopek – odgovor na predlog – kontradiktornost
Sodišče sme v nepravdnem postopku odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, samo, če zakon tako določa. Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
ZPP člen 143, 143/3, 143/4, 143/5, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4. ZPPreb člen 18, 18/4.
vročanje - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - zamudna sodba - postopek ugotavljanja stalnega prebivališča
Glede na to, da se je pošiljka vrnila z dvema različnima oznakama, to predstavlja utemeljen dvom, ali je toženec v času vročanja tožbe na naslovu evidentiranega stalnega prebivališča, dejansko tam tudi prebival.
Terjatev tožene stranke napram tožeči stranki po bančni garanciji je ugasnila zaradi pobotanja. Po obstoječi trditveni podlagi bi zato tožeča stranka lahko napram toženi stranki uveljavljala dajatveni zahtevek na vrnitev bančne garancije, zato ni imela pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek.
predlog za ureditev meje - plačilo predujma za izvedenca - - podaljšanje roka - domneva umika predloga
Vendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-1. ZOR člen 378, 378/1, 378/1-1.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
Za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja in tudi druge njihove terjatve velja enoletni zastaralni rok. Druge njihove terjatve so med drugim tudi terjatve, ki so nastale zato, ker so za etažne lastnike plačali dobavljeno energijo ali storitve, pogoj pa je, da dospevajo trimesečno ali v krajših rokih.
nepremičnina obremenjena s hipoteko - pravni interes kupca za plačilo dolga - dovoljenje za izbris hipoteke - zakonska subrogacija
Tožnik je imel pravni interes za izpolnitev upnikove terjatve, ker je kot lastnik nepremičnine obremenjene s hipoteko poplačal hipotekarni kredit, da bi se izognil nevarnosti prodaje stanovanja v izvršbi.
URS člen 26. ZJC člen 85. ZZK člen137. ZRPPN člen 45. ZUstS člen 44. OZ člen 352, 352/1, 352/1.
razlastitev – odškodnina – odškodninska odgovornost države – javno dobro – cesta – zastaranje – učinkovanje ustavne odločbe – pravica uporabe
Dejstvo vpisa nerazlaščenih nepremičnin v zemljiško knjigo kot javno dobro ne predstavlja niti relevantnega škodnega dogodka niti ni šlo za premik premoženja iz sfere tožeče stranke v sfero prvotožene brez podlage ali podlage, ki je kasneje odpadla.
Dolžnost prvotožene stranke, da izvede razlastitev in izplača odškodnino, je nastopila že ob sprejemu prostorskih in ureditvenih aktov, ki so določili traso ceste preko spornih parcel, najkasneje pa ob dejanskem odvzemu teh parcel iz posesti tožeče stranke.
Ker je bil umik tožbe posledica toženkine izpolnitve tožbenega zahtevka, okoliščine v katerih je bila izpolnitev opravljena, ali je bilo to v okviru upravnega postopka, ki sicer s pravdnim postopkom ni bil povezan, ali pa kako drugače, niso pomembne. Razlogi za toženkino izpolnitev tožbenega zahtevka za stroškovno odločitev niso pomembni, pomembno je le dejstvo, da so tožniki tožbo umaknili takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek, zaradi česar so podani razlogi za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.
Odklanjanje izročitve zneska, ki ga je izvršitelj izterjal v izvršilnem postopku, je šteti za brezpravno pridržanje v smislu 2. točke 316. člena Obligacijskega zakonika, ko je pobot izključen.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Za odločitev o stroških predloga je bistveno to, da odlog izvršbe objektivno gledano ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, zato teh stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku.
Pogodbe, ki se sproti vzajemno izpolnjujejo, se razvezujejo le za naprej (ex nunc). Pri zaporednih oziroma trajajočih obveznostih, če neizpolnitev ni nastopila že glede začetne obveznosti, gre v primeru razveze za delno izpolnjeno pogodbo in razveza velja le glede neizpolnjenega dela obveznosti.
Pri obveznostih, ki so po svoji naravi trajnejše, sprejem izpolnitve ni predpogoj za uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude.
Tako je tožeča stranka z zgornjo izpovedbo sama ovrgla svoja zatrjevanja o ponavljajočih motilnih dejanjih (zadnje naj bi bilo 9. 3. 2013). Glede na navedeno je moč soglašati z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima obravnavano motenje posesti, ki se je pričelo 20. 12. 2012 značilnost nadaljevanega motilnega dejanja in ki je potekalo že od 20. 12. 2012 nepretrgoma in prvotno stanje posesti ni bilo vzpostavljeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne se tako izkaže kot pravilna.
odlog izvršitve kazni - odložitveni razlogi - postopek nadomestitve kazni zapora s hišnim primorom
Vložen predlog za nadomestitev zaporne kazni s hišnim zaporom po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 (tretji odstavek 86. člena KZ-1B) oziroma z delom v splošno korist po četrtem odstavku 86. člena KZ-1 (sedmi odstavek 86. člena KZ-1B) namreč ne predstavlja nobenega izmed odložitvenih razlogov po prvem odstavku 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), kar pomeni, da ne more biti razlog za odložitev zaporne kazni obsojencu.
ZMed člen 27, 27/1, 27/3, 28, 28/1, 31, 31/1. ZPP člen 285.
objava popravka - oblikovanje zahtevka - nesklepčen zahtevek - vsebina zahteve za objavo - pomanjkljivost zahteve - materialno procesno vodstvo
Pomanjkljivost zahteve za objavo popravka oziroma odgovora (ni navedeno obvestilo oziroma članek, na katerega se poprava oziroma odgovor nanaša niti datuma, kdaj je bil objavljen) je pomanjkljivost, zaradi katere glavnemu uredniku (tožencu) pisanja tožeče stranke ni bilo potrebno objaviti. Pri tem ni pomembno, da med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, popravek, katerega članka je tožeča stranka zahtevala.
Zahtevek tožeče stranke ni nepopoln ampak nesklepčen (materialno pravo), zato sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranke ni dolžno pozivati na popravo.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj izpolnitve obveznosti - terjatev iz naslova posojilne obveznosti - pristojnost po stalnem prebivališču
V splošnem pravdnem postopku, ko ne gre za gospodarski spor, krajevna pristojnost v sporih brez mednarodnega elementa ne more temeljiti na okoliščini kraja izpolnitve obveznosti.
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Take volje, pa glede na to, da tožnica in toženec nista imela skupnega doma, gospodinjstva oz. življenja, med pravdnima strankama očitno ni bilo.