CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079201
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 561, 562.
razpravno načelo – pravna podlaga – zavrnitev dokaznih predlogov – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – spremenjene razmere - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Tožeči stranki ni treba navajati pravne podlage, in nanjo, tudi v primeru, če je navedena, sodišče pri odločanju ni vezano.
Ni dolžnost sodišča, da ugodi vsem dokaznim predlogom strank. Če oceni, da je zadeva že dovolj raziskana za sprejem odločitve, lahko ostale dokazne predloge zavrne.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, merilo pri tem pa je povprečen razumen odrasel človek.
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
Drži sicer ugotovitev sodišča, da prva tožnica ni nadaljevala moževega s. p., na način, ki je določen v ZGD-1, toda navedeno pri presoji prekinitve obratovalnega zastoja ni bistveno. S trenutkom, ko je prva tožnica delno prevzela moževo koncesijo, so se namreč zmanjšali tudi stroški zastoja dejavnosti (ustvarjen je bil določen dohodek), ki so bili z zavarovalno pogodbo zavarovani.
Glede upravičenosti do povračila izpada dohodka je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz same zavarovalne police, kjer je izpad dohodka izrecno naveden kot predmet zavarovanja. Ker se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpad dohodka s pogodbo ni bil zavarovan. Enako velja za prispevke zavarovanca, saj je povrnitev slednjih izrecno navedena na zavarovalni polici.
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
nastanek obveznosti – pravni temelj terjatve – prejem računa – zapadlost terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – zastaranje terjatev – enoletni zastaralni rok – dobava električne energije – gospodarski subjekt
Izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, temveč je bistveno, da obstoji temelj terjatve.
Enoletni zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člen OZ bi prišel v poštev le, če bi šlo za dobavo električne energije za potrebe gospodinjstva, kar pa tožena stranka v postopku ni trdila, niti to ne izhaja iz dejstva, da je tožena stranka gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
plačilo razlike plače - izplačevanje nižje plače - delovna uspešnost - obveznost plačila - plačilo za delo - sprememba višine plače
Za zakonito znižanje plače tožnici ne zadostuje zgolj ugotovitev direktorice tožene stranke, da delo tožnice ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnica bi morala biti ocenjevana na ustrezni podlagi, ki bi jo bilo v sodnem postopku možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožničinega dela tožničina plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene.
V določenem obdobju je tožena stranka tožnici znižala plačo zaradi slabega poslovanja in nedoseganja rezultatov. Pogodba o zaposlitvi o takšnem znižanju plač ni vsebovala določb. Tožena stranka pa tudi ni dokazala, da bi se stranki o tem dogovorili. Ravnanje tožene stranke, ko je brez soglasja tožnice in brez spremembe pogodbe o zaposlitvi tožnice znižala plačo, je zato nezakonito.
S pogodbo je bilo dogovorjeno enkratno plačilo premije ob sklepanju, vendar pa je bila premija plačana kasneje, to je (šele) 15. 3. 2010. Obveznost toženke po zavarovalni pogodbi z dne 8. 3. 2010, da plača odškodnino, je zato po 1. odstavku 937. člena OZ nastopila šele 16. 3. 2010.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 21.
zastaranje davčne obveznosti - poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - absolutni zastaralni rok - relativni zastaralni rok - stroški davčne izvršbe - primernost izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Določba 126.a člena ZDavP-2 ureja poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko in jo je mogoče uporabiti le v primeru, ko upnica najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, za tem pa pred potekom zastaranja pravice do izterjave vloži predlog za izvršbo na nepremičnino.
Seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov davčne izvršbe.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode
Trditve stranke, da ji zaradi neposlovanja dnevno nastaja nepopravljiva škoda, so presplošne oziroma abstraktne, da bi lahko utemeljile ugotovitev o nastajanju težko nadomestljive škode.
pogodbena kazen – pobotni ugovor – procesno pobotanje
Tožnik se s trditvijo, da za to blago ni vedel, ker je bilo skrito, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo pogodbene kazni, saj je dolžan preveriti, kaj nalaga na kamion. V kolikor tega ne stori, s tem prevzema odgovornost za morebitna neskladja med količino oddanega in količino prevzetega blaga.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 182, 182/1.
začasna odredba - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) vtožuje izplačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nezakonitega ravnanja toženca (izdaje poslovne skrivnosti). Tožeča stranka v dosedanjem postopku ni verjetno izkazala višine škode, v zvezi s katero predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje svoje terjatve. Zato predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078734
OZ člen 766, 1019, 1019/3. ZASP člen 146.
aktivna legitimacija - dovoljenje za radiodifuzijo – mandatna pogodba - odgovornost za izpolnitev - obračun avtorskega nadomestila - prekluzija
Tudi v primeru, če bi bil za nakazilo prenizkega zneska dejansko odgovoren mandatar, to ne pomeni, da je tožena stranka svoje obveznosti razbremenjena, pač pa gre za notranji odnos tožene stranke in mandatarja, ki na obveznost do tožeče stranke ne vpliva.
Za terjatve upravnika v primeru povračila stroškov, ki jih je upravnik poravnal za etažne lastnike, velja enoletni zastaralni rok.
Razdelilnika stroškov in faktur namreč ni mogoče šteti kot dela trditvene podlage tožbe. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična, mogoče ugoditi.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 293, 293/4, 339, 339/1, 339/2, 398.
pravica delničarjev v d. d. - pravica do dela dobička - sklep o uporabi bilančnega dobička - sodno izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - višina bilančnega dobička - letno poročilo - sprememba sklepa s sodno odločbo.
Praviloma se delničarjem zagotavlja sodno varstvo pri izpodbijanju skupščinskih sklepov le tako, da sodišče v primeru utemeljenosti zahtevka skupščinski sklep razveljavi, ne posega pa v njegovo vsebino na način, da ga kakorkoli (namesto delničarjev) s sodbo nadomesti. V primeru skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička pa je uzakonjena izjema od tega pravila v primeru, če se izpodbija sklep skupščine, da se bilančni dobiček ne uporabi tudi za razdelitev delničarjem.
izvršba na nepremičnine - domik - sklep o domiku - vrnitev vplačane varščine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločitve - predlog za odlog izvršbe - javna dražba
Zaradi izjeme od sicer splošnega pravila, da zoper pravnomočne sklepe ni posebnega pravnega varstva, je treba institut predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine obravnavati strožje in ožje. Zato so pogoji, da sodišče takšnemu predlogu ugodi, strožji.
Če sodišče o predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku razpravlja in zaključi, da mu ne ugodi, v sklepu o domiku ni dolžno izrecno v izreku odločiti o tem predlogu, mora pa svojo odločitev ustrezno obrazložiti ob izdaji sklepa o domiku nepremičnine.
Sam predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, njegovo zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Tudi če je odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe postala pravnomočna že po izvedeni drugi javni dražbi, to v nobenem primeru ne vpliva na opravo dražbe in izdajo sklepa o domiku. Le v nasprotnem primeru, ko bi bilo predlogu za odlog izvršbe pravnomočno ugodeno, bi to lahko vplivalo na pravilnost dražbe in izdaje sklepa o domiku.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 6,7, 17.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujini
Tožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domači državi, gre pri opravljanju vojaške službe v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov SV.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Določba v opisu del in nalog, da je delavec premestljiv, ni zadostna podlaga za priznanje oziroma izplačilo dodatka za premestljivost. Prav tako tožnik nikoli ni bil premeščen izven matične enote in tudi dejansko nikoli ni opravljal zunanjih operacij. Zato tožena stranka tožniku utemeljeno ni priznavala dodatka za premestljivost.