Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise in je torej nepremičnine mogoče odtujiti in obremeniti, medtem ko to pri zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve ni mogoče.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079237
OZ člen 193. ZPP člen 337, 337/1. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – kolektivna terjatev – skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve – zamudne obresti – sporazum o delitvi skupnega premoženja - nasprotna tožba - pritožbena novota - nova stvar - vlaganja - protispisnost - neizkazanost
Bivši zakonec lahko bodisi s stvarnopravnim zahtevkom bodisi z ustreznimi obligacijskimi zahtevki doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če za to obstajajo posebne okoliščine (kot npr. soglasje nasprotne stranke ali pa otežen postopek za ugotovitev deleža zakonca na nepremičnini). Takšna posebna okoliščina obstaja tudi v obravnavani zadevi, saj tožnik uveljavlja (s skupnim premoženjem) povezane stvarno in obligacijskopravne zahtevke zoper lastnika (večvredne) nepremičnine - starša prvotoženke, ki jim prvotoženka nasprotuje. Poleg tega v primerih, ko toženec z nasprotno tožbo tudi sam zahteva delitev skupnega premoženja, ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega skupnega premoženja (kot je to skupna terjatev iz naslova (skupnih) vlaganj).
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
ZPP člen 229, 229/2, 242, 249. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – določitev prodajne cene – cenitev premičnin – verodostojnost cenitve – prava vrednost premoženja – izvedena priča – zaslišanje izvedenca – povračilo stroškov izvedenca
Ugotovitve cenilcev, ki so angažirani izven pravde, imajo sicer res zgolj naravo strankinih navedb. Vendar pa to še ne pomeni, da v pravdi ni mogoče ugotavljati, ali njihova cenitev odraža pravo, realno vrednost premoženja v času cenitve, z zaslišanjem cenilcev, ki so opravili cenitev, kot izvedenih prič.
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
pogodbena kazen – pobotni ugovor – procesno pobotanje
Tožnik se s trditvijo, da za to blago ni vedel, ker je bilo skrito, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo pogodbene kazni, saj je dolžan preveriti, kaj nalaga na kamion. V kolikor tega ne stori, s tem prevzema odgovornost za morebitna neskladja med količino oddanega in količino prevzetega blaga.
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.
Na načelni ravni se je mogoče strinjati, da nekateri stroški z večanjem obsega poslovanja ne naraščajo ali pa ne naraščajo premosorazmerno, vendar tudi po mnenju pritožbenega sodišča podatki, s katerimi je tožeča stranka dokazovala izgubljeni dobiček, ne dajo pravilnega rezultata in zato izračuna na njihovi podlagi ni mogoče upoštevati kot realnega (in torej izgubljenega dobička šteti za dokazanega). Izvedenka je glede pripomb tožeče stranke pojasnila, da za upoštevanje ali neupoštevanje izpostavljenih stroškov ni imela zadosti podatkov. Za nekatere stroške namreč tožeča stranka ni predložila dokazil, da je dejansko šlo za fiksne stroške, neodvisne od obsega poslovanja (na primer licenčnina, sponzorske pogodbe,..), pri nekaterih stroških pa gre za relativno in ne za absolutno fiksne stroške (strošek je do določenega obsega prometa enak, od tam naprej pa se skokovito poveča). Tožeča stranka bi torej morala zagotoviti ustrezne podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče za konkretni strošek, ki se običajno pri izračunu izgubljenega dobička upošteva, ugotoviti, da se zaradi nove trgovine ne bi povečal. Namesto tega je zgolj pavšalno zatrdila, da posamezni strošek ne bi vplival na rezultat poslovanja trgovine v K. Na splošni ravni so torej njene pripombe lahko celo utemeljene, da pa bi jih bilo mogoče upoštevati, bi morala podati dovolj konkretne trditve in dokaze zanje, da bi izvedenka te pripombe sploh lahko preverila.
Tožeča stranka je sicer predlagala imenovanje novega izvedenca, vendar je sodišče prve stopnje ta predlog pravilno zavrnilo, saj je bilo izvedensko mnenje strokovno in prepričljivo, v njem ni bilo nedoslednosti, ki jih sodišče ne bi odpravilo ob zaslišanju, zato ni bilo pogojev za imenovanje novega izvedenca (254. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078734
OZ člen 766, 1019, 1019/3. ZASP člen 146.
aktivna legitimacija - dovoljenje za radiodifuzijo – mandatna pogodba - odgovornost za izpolnitev - obračun avtorskega nadomestila - prekluzija
Tudi v primeru, če bi bil za nakazilo prenizkega zneska dejansko odgovoren mandatar, to ne pomeni, da je tožena stranka svoje obveznosti razbremenjena, pač pa gre za notranji odnos tožene stranke in mandatarja, ki na obveznost do tožeče stranke ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076852
OZ člen 435. ZPP člen 162, 162/2, 212.
prodajna pogodba - trditveno breme - sklepčnost tožbe - ugovori tožene stranke - pravdni stroški - sklicevanje na stroškovnik
V kakšni meri je tožeča stranka dolžna konkretizirati svojo trditveno podlago je namreč odvisno tudi od tega, s kakšnimi trditvami tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarja. Ob pavšalnih ugovornih navedbah tožene stranke, tožeča stranka svojih, sicer sklepčnih trditev, ni dolžna dodatno utemeljevati.
Specifikacija stroškov in način, kako jih je prvostopenjsko sodišče obračunalo, je razviden iz stroškovnika tožeče stranke, na katerega se je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločbe tudi sklicevalo. Glede na navedeno je bilo toženi stranki omogočeno, da jih preizkusi.
razžalitev časti in dobrega imena - objektivno žaljive besede - protipravni poseg - pravica do osebnega dostojanstva - psihična prizadetost - odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda
Toženka je z izrečenimi besedami kršila tožničino ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Sodišče samo je ugotovilo, da imajo besede, ki jih je toženka izrekla tožnici, izrazito negativen pomen. Toženkino ravnanje ni bilo v skladu s civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Nedvomno je bila tožnica s toženkinimi besedami prizadeta v osebnem občutku lastne vrednosti.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 6,7, 17.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujini
Tožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domači državi, gre pri opravljanju vojaške službe v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov SV.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Določba v opisu del in nalog, da je delavec premestljiv, ni zadostna podlaga za priznanje oziroma izplačilo dodatka za premestljivost. Prav tako tožnik nikoli ni bil premeščen izven matične enote in tudi dejansko nikoli ni opravljal zunanjih operacij. Zato tožena stranka tožniku utemeljeno ni priznavala dodatka za premestljivost.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0071978
SPZ člen 271. ZLNDL člen 3. ZPP člen 340.
stavbna pravica – pogodba o priznanju lastninske pravice na stavbi – družbena lastnina – promet z nepremičninami – razpolagalni pravni posel - izročitev stavbe - obličnost
V sistemu družbene lastnine so imele učinek tudi ustne pogodbe o prometu z nepremičninami, če so bile realizirane.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070426
ZASP člen 168. ZPP člen 154, 154/2.
kršitev avtorske pravice – civilna kazen – višina civilne kazni – merila za določanje višine – stroški postopka – vsaka stranka krije svoje stroške
Pri odmeri višine civilne kazni je treba upoštevati: stopnjo krivde, višino honorarja ter druge relevantne okoliščine (npr. intenziteto posega v avtorsko pravico).
Pravdni stranki sta s sklenitvijo Sporazuma o priznanju in plačilu terjatve dotedanja pravna razmerja (ki so temeljila na podjemnih pogodbah) obnovili – toženec je obveznost(i) pripoznal, razmerje pa je bilo tudi prenovljeno. Tako je nastala nova obveznost, ki ima svoj temelj v sklenjenem sporazumu – poravnavi, kar tožencu preprečuje uveljavljanje ugovorov, ki se nanašajo na ugasle obveznosti.
nastanek obveznosti – pravni temelj terjatve – prejem računa – zapadlost terjatve – tek zakonskih zamudnih obresti – zastaranje terjatev – enoletni zastaralni rok – dobava električne energije – gospodarski subjekt
Izstavitev oziroma prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti, temveč je bistveno, da obstoji temelj terjatve.
Enoletni zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člen OZ bi prišel v poštev le, če bi šlo za dobavo električne energije za potrebe gospodinjstva, kar pa tožena stranka v postopku ni trdila, niti to ne izhaja iz dejstva, da je tožena stranka gospodarski subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda pri trčenju motornih vozil
Trčenje tovornjaka, ki je na obvoznici zavil iz voznega na prehitevalni pas, z motoristom, ki je po tem pasu vozil za njim. Motorist je vozil 116 km/h in bi po ugotovitvah izvedenca pri dovoljeni hitrosti 100 km/h nesrečo lahko preprečil. Podana je 15 % sokrivda motorista.
sodba na podlagi pripoznave – pripoznava zahtevka – učinek izjave o pripoznavi
Učinek izjave o pripoznavi je v tem, da sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Za izdajo tovrstne sodbe dejansko stanje in materialno pravo nista relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065439
EKČP člen 10. URS člen 15, 34, 35, 39. OZ člen 179.
povzročitev škode - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - kolizija ustavnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - svoboda izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - varstvo osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožniku v konkretni zadevi ne pripada odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena. Novinarka tožene stranke je v spornem članku jasno navedla, da podaja izjavi A. A. in tožnika, bralcem spornega člana pa prepušča, naj se sami odločijo, kateri zgodbi bodo verjeli. Zgolj povzela je izjavi obeh, za katerima tudi stojita. Ker pa je njuni izjavi dobesedno povzela, ju je citirala s polnim imenom in priimkom. Pri tem ni podala vrednostnih sodb, ne mnenja o tem, kaj naj bi se v resnici dogajalo. Nasprotno, članek je napisan tako, da pri bralcu vzbudi dvom bodisi v eno ali drugo zgodbo. Prvostopenjsko sodišče je tudi prepričljivo obrazložilo, zakaj je bilo posredovanje informacij v javnem interesu.