Za terjatve upravnika v primeru povračila stroškov, ki jih je upravnik poravnal za etažne lastnike, velja enoletni zastaralni rok.
Razdelilnika stroškov in faktur namreč ni mogoče šteti kot dela trditvene podlage tožbe. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za resnična, mogoče ugoditi.
plačilo razlike plače - izplačevanje nižje plače - delovna uspešnost - obveznost plačila - plačilo za delo - sprememba višine plače
Za zakonito znižanje plače tožnici ne zadostuje zgolj ugotovitev direktorice tožene stranke, da delo tožnice ne dosega pričakovanih rezultatov. Tožnica bi morala biti ocenjevana na ustrezni podlagi, ki bi jo bilo v sodnem postopku možno preveriti. Brez take preverljive podlage o ocenjevanju tožničinega dela tožničina plača ne bi smela biti zmanjšana zaradi osebne ocene.
V določenem obdobju je tožena stranka tožnici znižala plačo zaradi slabega poslovanja in nedoseganja rezultatov. Pogodba o zaposlitvi o takšnem znižanju plač ni vsebovala določb. Tožena stranka pa tudi ni dokazala, da bi se stranki o tem dogovorili. Ravnanje tožene stranke, ko je brez soglasja tožnice in brez spremembe pogodbe o zaposlitvi tožnice znižala plačo, je zato nezakonito.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 293, 293/4, 339, 339/1, 339/2, 398.
pravica delničarjev v d. d. - pravica do dela dobička - sklep o uporabi bilančnega dobička - sodno izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - višina bilančnega dobička - letno poročilo - sprememba sklepa s sodno odločbo.
Praviloma se delničarjem zagotavlja sodno varstvo pri izpodbijanju skupščinskih sklepov le tako, da sodišče v primeru utemeljenosti zahtevka skupščinski sklep razveljavi, ne posega pa v njegovo vsebino na način, da ga kakorkoli (namesto delničarjev) s sodbo nadomesti. V primeru skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička pa je uzakonjena izjema od tega pravila v primeru, če se izpodbija sklep skupščine, da se bilančni dobiček ne uporabi tudi za razdelitev delničarjem.
izvršba na nepremičnine - domik - sklep o domiku - vrnitev vplačane varščine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - obrazložitev odločitve - predlog za odlog izvršbe - javna dražba
Zaradi izjeme od sicer splošnega pravila, da zoper pravnomočne sklepe ni posebnega pravnega varstva, je treba institut predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine obravnavati strožje in ožje. Zato so pogoji, da sodišče takšnemu predlogu ugodi, strožji.
Če sodišče o predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku razpravlja in zaključi, da mu ne ugodi, v sklepu o domiku ni dolžno izrecno v izreku odločiti o tem predlogu, mora pa svojo odločitev ustrezno obrazložiti ob izdaji sklepa o domiku nepremičnine.
Sam predlog za odlog izvršbe v nobenem primeru ne zadrži postopka, njegovo zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča. Tudi če je odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe postala pravnomočna že po izvedeni drugi javni dražbi, to v nobenem primeru ne vpliva na opravo dražbe in izdajo sklepa o domiku. Le v nasprotnem primeru, ko bi bilo predlogu za odlog izvršbe pravnomočno ugodeno, bi to lahko vplivalo na pravilnost dražbe in izdaje sklepa o domiku.
razžalitev časti in dobrega imena - objektivno žaljive besede - protipravni poseg - pravica do osebnega dostojanstva - psihična prizadetost - odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda
Toženka je z izrečenimi besedami kršila tožničino ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Sodišče samo je ugotovilo, da imajo besede, ki jih je toženka izrekla tožnici, izrazito negativen pomen. Toženkino ravnanje ni bilo v skladu s civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Nedvomno je bila tožnica s toženkinimi besedami prizadeta v osebnem občutku lastne vrednosti.
učinek prisilne poravnave - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - vpliv na obseg stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov
Samo nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika, ki neposredno vplivajo na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarne.
ZPrCP člen 52, 52/1, 109, 109/1, 109/2. OZ člen 83, 121, 121/2.
zavarovanje AO plus – splošni pogoji – pojem vožnje vozila – namen vožnje - vezanost na plačilni nalog
Namen AO-plus zavarovanja je, da je zavarovan voznik vozila za telesne poškodbe, ki jih utrpi v prometni nesreči pri vožnji. Vožnja pomeni upravljanje vozila. Samodejno premikanje vozila, brez volje in namena kogarkoli za to premikanje, ni vožnja vozila.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065471
SPZ člen 66, 66/3. ZMVN člen 3. ZD člen 163. ZPP člen 12, 153, 153/3.
lastninska pravica več oseb – solastnina – agrarne skupnosti – upravičenja solastnika – predkupna pravica – dokazovanje – izvedenec – predujem za izvedenca
Član agrarne skupnosti lahko svoj solastniški delež proda, imajo pa ostali člani agrarne skupnosti glede na to, da so solastniki, predkupno pravico skladno s 3. odstavkom 66. člena SPZ.
Sodišče ni dolžno strank, pa četudi gre za prava neuke osebe, v vsaki procesni situaciji opozarjati na vse možne posledice strankinih dejanj ali opustitev.
pravdni stroški – nastanek stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
Predmetni izvršilni in pravdni stroški tožeče stranke so nastali že pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Ti stroški tako predstavljajo terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Za takšno terjatev pa velja, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, pa njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Če je stranki okoliščina končanja postopka brez naroka znana ali ji mora biti znana, mora vsa dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati do izdaje prvostopenjske odločbe in zgolj to, da narok ni bil opravljen, ni opravičljiv razlog za navajanje oziroma predlaganje teh v pritožbi.
Če v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, mora kupec plačati kupnino, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno kupnino. Pri takšnih pogodbah cena torej po zakonu ni bistvena sestavina pogodbe.
odvzem poslovne sposobnosti – predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti – demenca
Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, v postopku pa ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi hude demence ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi, zato mu je po uradni dolžnosti poslovno sposobnost odvzelo v celoti.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
članstvo v upniškem odboru – izločitveni razlogi – stečajni postopek
Iz poslovnega registra izhaja, da je bil I. K. v družbi K., d. d., v času od 10. 8. 2011 do začetka stečajnega postopka nad to družbo predsednik uprave te družbe. Njegovo imenovanje kot upnika v upniški odbor je torej v nasprotju s prepovedjo članstva v upniškem odboru po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
pogodbena kazen – pobotni ugovor – procesno pobotanje
Tožnik se s trditvijo, da za to blago ni vedel, ker je bilo skrito, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo pogodbene kazni, saj je dolžan preveriti, kaj nalaga na kamion. V kolikor tega ne stori, s tem prevzema odgovornost za morebitna neskladja med količino oddanega in količino prevzetega blaga.
Če je župan tožnika napotil na D. P. kot kontaktno osebo, še ne zadostuje za sklepanje, da je župan D. P. pooblastil, da v imenu toženke sklene s tožnikom mandatno pogodbo za opravo odvetniških storitev.
Tarifa za javno priobčitev glasbenih del /1998 pri obračunu plačila honorarja za mehanično glasbo v gostinskih lokalih razlikuje situacije, ko gre za gostinski obrat s popolno gostinsko ponudbo ter takšnega z delno gostinsko ponudbo. V primeru prvega se plačilo honorarja zniža za 30 %.
Ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 217. člena ZPP bi sicer izvedenec lahko pravdni stranki obvestil o ogledu. Okoliščina, da stranka o tem ni bila obveščena, pa bi lahko predstavljala kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Vendar je takšna kršitev podana le, če sodišče kakšne določbe ZPP ni uporabilo, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070427
OZ člen 131, 171, 179. ZPP člen 14. ZVGLD člen 65, 65/1.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - deljena odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - vzrok premoženjske škode - pooblastila lovskega čuvaja
Obravnavani škodni dogodek je sprožil tožnik s tem, ko je v gozdu, v zasedi še z dvema osebama, s puško v roki pričakal toženca ter ga nato brez razloga dvakrat udaril s puško po glavi in ga pri tem poškodoval. Tožnik je v večji meri, in sicer z 80% prispeval k poškodbam, ki jih je sam utrpel pri tem, ko ga je toženec takoj zatem zbil z vozilom.