učinek prisilne poravnave - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - vpliv na obseg stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov
Samo nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika, ki neposredno vplivajo na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarne.
ZFPPIPP člen 11, 14, 271, 271/1, 271/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacijska pogodba - objektivni element – subjektivni element – tristransko razmerje
V tem tristranskem razmerju je torej asignat (Občina P.) izpolnila obveznost namesto svojemu upniku (asignantu, tožeči stranki) asignantovemu upniku (asignatarju, toženi stranki). S tem plačilom pa je na podlagi asignacije z dne 19.1.2012 ugasnila tudi terjatev tožeče stranke do Občine P. v enaki višini. Zato je v konkretnem primeru tožba sklepčna, saj je zaradi tega več kot očitno prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbijano dejanje ne bi bilo opravljeno (prva alineja 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
podaljšanje zavarovanja – respiro rok – sankcija za neplačilo premije – prenehanje zavarovalničine obveznosti – postopek pozivanja
Sankcija za neplačilo (in za zamudo) v primeru, ko prva premija dospe v plačilo kasneje, ni prenehanje pogodbe, temveč zgolj prenehanje zavarovalničine obveznosti. Enako pravilo pa velja tudi za druge, kasneje dospele premije. Zavarovalnica mora zavarovalca o dospelosti premije obvestiti s priporočenim pismom, njena obveznost zaradi neplačila premije pa preneha 30 dni po vročitvi pisma, vendar ne pred potekom 30 dni po dospelosti premije. Čeprav obveznost zavarovalnice preneha, pa pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilom obveznost zavarovalnice vzpostavi (nazaj). Če namreč zavarovalec v enem letu od dospelosti vplača zamujeno premijo z zamudnimi obrestmi, je naslednji dan zavarovalnica spet zavezana.
PRAVO EVROPSKE UNIJE – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058612
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 4, 4-2. ZFPPIPP člen 34, 34/3, 132, 212, 212/1, 215. ZIZ člen 15. ZPP člen 207, 207/2.
izvršilni naslov - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - denarna terjatev - dolžnikova izbira - fakultativna obveznost - alternativna obveznost - prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - načelo enakega obravnavanja upnikov - res iudicata
Iz Uredbe št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov izhaja, da se pojem "zahtevek" nanaša le na (nesporen in zapadel) denarni zahtevek.
Ker je bilo med strankama sporno, ali pravnomočno potrjena prisilna poravnava nad dolžnikom učinkuje tudi na izterjevano terjatev, je sodišče moralo ugotoviti, kdaj je nastala izterjevana terjatev, to pa je lahko ugotovilo le z vpogledom v potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo, iz katerega je razvidna vsebina izreka sodbe avstrijskega sodišča.
Pravdni stranki sta s sklenitvijo Sporazuma o priznanju in plačilu terjatve dotedanja pravna razmerja (ki so temeljila na podjemnih pogodbah) obnovili – toženec je obveznost(i) pripoznal, razmerje pa je bilo tudi prenovljeno. Tako je nastala nova obveznost, ki ima svoj temelj v sklenjenem sporazumu – poravnavi, kar tožencu preprečuje uveljavljanje ugovorov, ki se nanašajo na ugasle obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078734
OZ člen 766, 1019, 1019/3. ZASP člen 146.
aktivna legitimacija - dovoljenje za radiodifuzijo – mandatna pogodba - odgovornost za izpolnitev - obračun avtorskega nadomestila - prekluzija
Tudi v primeru, če bi bil za nakazilo prenizkega zneska dejansko odgovoren mandatar, to ne pomeni, da je tožena stranka svoje obveznosti razbremenjena, pač pa gre za notranji odnos tožene stranke in mandatarja, ki na obveznost do tožeče stranke ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076852
OZ člen 435. ZPP člen 162, 162/2, 212.
prodajna pogodba - trditveno breme - sklepčnost tožbe - ugovori tožene stranke - pravdni stroški - sklicevanje na stroškovnik
V kakšni meri je tožeča stranka dolžna konkretizirati svojo trditveno podlago je namreč odvisno tudi od tega, s kakšnimi trditvami tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarja. Ob pavšalnih ugovornih navedbah tožene stranke, tožeča stranka svojih, sicer sklepčnih trditev, ni dolžna dodatno utemeljevati.
Specifikacija stroškov in način, kako jih je prvostopenjsko sodišče obračunalo, je razviden iz stroškovnika tožeče stranke, na katerega se je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločbe tudi sklicevalo. Glede na navedeno je bilo toženi stranki omogočeno, da jih preizkusi.
delovna nezgoda - nesreča pri delu - regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca - vzročna zveza - neizvedba dokazov - nesubstanciran dokazni predlog
V postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem inšpektorja za delo ni bil substanciran. Že to je zadosten razlog, da dokaz ni bil izveden.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079212
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZOR člen 132, 132/2. ZTLR člen 38, 38/4, 39, 39/4. ZGO-1 člen 2, 6, 67, 152.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobroverni posestnik – povečanje vrednosti stvari – koristni stroški – pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja
Tožnici sta vsa zatrjevana vlaganja sicer izvršili kot dobroverni posestnici, vendar pa stroški, ki so nastali tožnicama z izdelavo šestih stanovanj na podstrešju, v smislu 38. člena ZTLR niso koristni – vrednost nepremičnine se, saj za izvršeno gradnjo ne bo mogoče pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja, ni povečala. Povečanje vrednosti stvari pa je objektivni kriterij za to, da je določen strošek mogoče opredeliti kot koristen.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 6,7, 17.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - vojska - uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - sodno varstvo - delo v tujini
Tožniku kot pripadniku SV, ki opravlja vojaško službo izven države, na podlagi 98. člena ZObr pripada posebna plača za delo izven države, katero osnove in dodatke je na podlagi zakonskega pooblastila podrobneje uredila in določila Vlada RS v Uredbi (6. in 7. člen). Gre za specialno pravno ureditev za pripadnike SV, ki vojaško službo opravljajo v tujini na mednarodnih misijah, na katerih sodeluje naša država. Ker gre pri vojaški službi v tujini za drugačne okoliščine glede na vsakodnevno delo v domači državi, je službovanje v tujini običajno povezano z večjimi (in drugačnimi) tveganji kot doma, zato je razumljivo, da so pripadniki vojske že v osnovi drugače plačani kot sicer. Po koncu službovanja v tujini pa imajo pravico do plače po pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v Republiki Sloveniji (4. člen Uredbe). Ker gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe v tujini z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domači državi, gre pri opravljanju vojaške službe v tujini za poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov SV.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih in katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10% nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Določba v opisu del in nalog, da je delavec premestljiv, ni zadostna podlaga za priznanje oziroma izplačilo dodatka za premestljivost. Prav tako tožnik nikoli ni bil premeščen izven matične enote in tudi dejansko nikoli ni opravljal zunanjih operacij. Zato tožena stranka tožniku utemeljeno ni priznavala dodatka za premestljivost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063734
ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 324.
podjemna pogodba – trditveno in dokazno breme – prevalitev trditvenega in dokaznega bremena – substanciran ugovor – nezanikana dejstva – domneva o priznanju dejstev
Tožena stranka trditve tožnice, da je lastnoročno podpisala pregled salda kontov z dne 30. 5. 2011, ni prerekala. To dejstvo se zato šteje za priznano. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage za ugotavljanje, ali je na tej listini res podpis toženke ali ne.
S pogodbo je bilo dogovorjeno enkratno plačilo premije ob sklepanju, vendar pa je bila premija plačana kasneje, to je (šele) 15. 3. 2010. Obveznost toženke po zavarovalni pogodbi z dne 8. 3. 2010, da plača odškodnino, je zato po 1. odstavku 937. člena OZ nastopila šele 16. 3. 2010.
odvzem poslovne sposobnosti – predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti – demenca
Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, v postopku pa ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi hude demence ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi, zato mu je po uradni dolžnosti poslovno sposobnost odvzelo v celoti.
Drži sicer ugotovitev sodišča, da prva tožnica ni nadaljevala moževega s. p., na način, ki je določen v ZGD-1, toda navedeno pri presoji prekinitve obratovalnega zastoja ni bistveno. S trenutkom, ko je prva tožnica delno prevzela moževo koncesijo, so se namreč zmanjšali tudi stroški zastoja dejavnosti (ustvarjen je bil določen dohodek), ki so bili z zavarovalno pogodbo zavarovani.
Glede upravičenosti do povračila izpada dohodka je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz same zavarovalne police, kjer je izpad dohodka izrecno naveden kot predmet zavarovanja. Ker se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpad dohodka s pogodbo ni bil zavarovan. Enako velja za prispevke zavarovanca, saj je povrnitev slednjih izrecno navedena na zavarovalni polici.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik (varnostnik) enkrat v sporni noči ni peljal mimo radarjev, čeprav je bil to dolžan storiti, isto noč je naredil dva 20-minutna postanka, prav tako v tej noči ni sproti izpolnjeval poročila o svojem delu. Te kršitve pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerje predstavljajo utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, merilo pri tem pa je povprečen razumen odrasel človek.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - rok za dopolnitev
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.
V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
stiki – določitev stikov – korist otroka – določitev stikov med počitnicami
Dejstvo, da se otrok pri očetu včasih dolgočasi, ne daje podlage za oženje stikov, pač pa terja pri tožnici podporno in spodbudno vedenje do stikov z drugim staršem ter sprejemanje dejstva, da se mora otrok naučiti prilagajati tudi obdobjem nelagodja; pri očetu pa spodbujanje in krepitev medsebojnega odnosa z otrokom preko različnih, otrokovim razvojnim potrebam prilagojenih dejavnosti.