ZGD-1 člen 176, 176/2, 293, 293/4, 339, 339/1, 339/2, 398.
pravica delničarjev v d. d. - pravica do dela dobička - sklep o uporabi bilančnega dobička - sodno izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - višina bilančnega dobička - letno poročilo - sprememba sklepa s sodno odločbo.
Praviloma se delničarjem zagotavlja sodno varstvo pri izpodbijanju skupščinskih sklepov le tako, da sodišče v primeru utemeljenosti zahtevka skupščinski sklep razveljavi, ne posega pa v njegovo vsebino na način, da ga kakorkoli (namesto delničarjev) s sodbo nadomesti. V primeru skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička pa je uzakonjena izjema od tega pravila v primeru, če se izpodbija sklep skupščine, da se bilančni dobiček ne uporabi tudi za razdelitev delničarjem.
odvzem poslovne sposobnosti – predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti – odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti – demenca
Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, v postopku pa ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi hude demence ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice ali koristi, zato mu je po uradni dolžnosti poslovno sposobnost odvzelo v celoti.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - rok za dopolnitev
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.
V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
Pravdni stranki sta s sklenitvijo Sporazuma o priznanju in plačilu terjatve dotedanja pravna razmerja (ki so temeljila na podjemnih pogodbah) obnovili – toženec je obveznost(i) pripoznal, razmerje pa je bilo tudi prenovljeno. Tako je nastala nova obveznost, ki ima svoj temelj v sklenjenem sporazumu – poravnavi, kar tožencu preprečuje uveljavljanje ugovorov, ki se nanašajo na ugasle obveznosti.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065471
SPZ člen 66, 66/3. ZMVN člen 3. ZD člen 163. ZPP člen 12, 153, 153/3.
lastninska pravica več oseb – solastnina – agrarne skupnosti – upravičenja solastnika – predkupna pravica – dokazovanje – izvedenec – predujem za izvedenca
Član agrarne skupnosti lahko svoj solastniški delež proda, imajo pa ostali člani agrarne skupnosti glede na to, da so solastniki, predkupno pravico skladno s 3. odstavkom 66. člena SPZ.
Sodišče ni dolžno strank, pa četudi gre za prava neuke osebe, v vsaki procesni situaciji opozarjati na vse možne posledice strankinih dejanj ali opustitev.
pravdni stroški – nastanek stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopku
Predmetni izvršilni in pravdni stroški tožeče stranke so nastali že pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Ti stroški tako predstavljajo terjatev, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. Za takšno terjatev pa velja, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, pa njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
pogodbena kazen – pobotni ugovor – procesno pobotanje
Tožnik se s trditvijo, da za to blago ni vedel, ker je bilo skrito, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo pogodbene kazni, saj je dolžan preveriti, kaj nalaga na kamion. V kolikor tega ne stori, s tem prevzema odgovornost za morebitna neskladja med količino oddanega in količino prevzetega blaga.
prisilna poravnava – prevzemna družba – podjetnik – odgovornost za obveznosti družbe - solidarna odgovornost - subsidiarna odgovornost
Zaradi potrjene prisilne poravnave nad prevzemno družbo je tožnica izgubila pravico do svojih terjatev, glede 50 % pa je podana subsidiarna solidarna odgovornost toženca (podjetnika).
ZPP člen 229, 229/2, 242, 249. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/2.
stečajni postopek – izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – določitev prodajne cene – cenitev premičnin – verodostojnost cenitve – prava vrednost premoženja – izvedena priča – zaslišanje izvedenca – povračilo stroškov izvedenca
Ugotovitve cenilcev, ki so angažirani izven pravde, imajo sicer res zgolj naravo strankinih navedb. Vendar pa to še ne pomeni, da v pravdi ni mogoče ugotavljati, ali njihova cenitev odraža pravo, realno vrednost premoženja v času cenitve, z zaslišanjem cenilcev, ki so opravili cenitev, kot izvedenih prič.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – vlaganja v posebno premoženje – nova stvar – uveljavljanje deleža zakonca – nasprotna tožba – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek – izbrisna tožba – zemljiškoknjižno stanje
Četudi bi se toženkine navedbe o nadpolovičnem deležu na skupnem premoženju izkazale za resnične, odločitev prvostopenjskega sodišča ob odsotnosti zahtevane nasprotne tožbe, ne bi mogla biti drugačna od izpodbijane.
Načeloma drži, da je pridobitev skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze originarni način pridobitve lastninske pravice, zato zadošča ugotovitveni zahtevek, dajatveni (na izstavitev zemljiškoknjižne listine) pa je odveč. Toda v obravnavani zadevi situacija ni taka, kot je običajna v teh primerih, saj je zemljiškoknjižno stanje (upoštevaje odločitev v tej zadevi po izbrisni tožbi) tako, da je kot lastnica do polovice vknjižena prva toženka, do druge polovice pa je zaradi pravnoposlovnega razpolaganja prve toženke kot lastnica vknjižena druga tožena stranka. Da bi bila tožnikova tožba kot posledica ugotovitve o polovičnem deležu na skupnem premoženju v obravnavnem primeru, realizirana, mu je treba poleg izbrisne tožbe zagotoviti tudi pravno varstvo v obliki dajatvenega zahtevka, ki prvi toženki nalaga izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, sicer bi se tožnikov cilj, ki ga je s to pravdo zasledoval (vknjižba solastniškega deleža na skupnem premoženju, ki je posledica njegovega soprispevka k njegovemu nastanku), lahko izjalovil.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZDR člen 182, 182/1.
začasna odredba - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) vtožuje izplačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nezakonitega ravnanja toženca (izdaje poslovne skrivnosti). Tožeča stranka v dosedanjem postopku ni verjetno izkazala višine škode, v zvezi s katero predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje svoje terjatve. Zato predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) ni utemeljen.
članstvo v upniškem odboru – izločitveni razlogi – stečajni postopek
Iz poslovnega registra izhaja, da je bil I. K. v družbi K., d. d., v času od 10. 8. 2011 do začetka stečajnega postopka nad to družbo predsednik uprave te družbe. Njegovo imenovanje kot upnika v upniški odbor je torej v nasprotju s prepovedjo članstva v upniškem odboru po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079201
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 561, 562.
razpravno načelo – pravna podlaga – zavrnitev dokaznih predlogov – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – spremenjene razmere - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Tožeči stranki ni treba navajati pravne podlage, in nanjo, tudi v primeru, če je navedena, sodišče pri odločanju ni vezano.
Ni dolžnost sodišča, da ugodi vsem dokaznim predlogom strank. Če oceni, da je zadeva že dovolj raziskana za sprejem odločitve, lahko ostale dokazne predloge zavrne.
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
obstoj in primernost izvršilnega naslova – potrdilo o izvršljivosti – podatki v predlogu za izvršbo – sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi je izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – učinek pravice prepodpovedi odtujitve in obremenitve – ovira za zaznambo izvršbe
Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke (86. in 88. člen ZZK-1).