CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076852
OZ člen 435. ZPP člen 162, 162/2, 212.
prodajna pogodba - trditveno breme - sklepčnost tožbe - ugovori tožene stranke - pravdni stroški - sklicevanje na stroškovnik
V kakšni meri je tožeča stranka dolžna konkretizirati svojo trditveno podlago je namreč odvisno tudi od tega, s kakšnimi trditvami tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarja. Ob pavšalnih ugovornih navedbah tožene stranke, tožeča stranka svojih, sicer sklepčnih trditev, ni dolžna dodatno utemeljevati.
Specifikacija stroškov in način, kako jih je prvostopenjsko sodišče obračunalo, je razviden iz stroškovnika tožeče stranke, na katerega se je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločbe tudi sklicevalo. Glede na navedeno je bilo toženi stranki omogočeno, da jih preizkusi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023293
ZKP člen 129a, 129a/6, 130, 371, 371/2. KZ-1 člen 47, 47/1, 87, 87/1.
način izvršitve denarne kazni - neizterljivost
Za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče na podlagi 6. odstavka 129a člena ZKP določi trajanje zapora v skladu s členom 87 KZ-1. Obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058614
OZ člen 82, 82/1, 83, 109. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/3, 20a/5, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-8. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. ZPP člen 337, 337/1.
zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – notarski zapis – potrošniški kredit – razlaga pogodb – opomin – odpoklicna pravica – odpoved – odstop od pogodbe – oblikovalno upravičenje – pritožbena novota – neutemeljen ugovor
Z vročitvijo opomina dolžnikoma je upnik izpolnil materialnopravno predpostavko za predčasno zapadlost terjatve in pridobil odpoklicno pravico, z vročitvijo odpovedi od pogodbe pa je upnik uresničil še oblikovalno upravičenje - odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063734
ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 324.
podjemna pogodba – trditveno in dokazno breme – prevalitev trditvenega in dokaznega bremena – substanciran ugovor – nezanikana dejstva – domneva o priznanju dejstev
Tožena stranka trditve tožnice, da je lastnoročno podpisala pregled salda kontov z dne 30. 5. 2011, ni prerekala. To dejstvo se zato šteje za priznano. Sodišče prve stopnje posledično ni imelo podlage za ugotavljanje, ali je na tej listini res podpis toženke ali ne.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 21.
zastaranje davčne obveznosti - poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - absolutni zastaralni rok - relativni zastaralni rok - stroški davčne izvršbe - primernost izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Določba 126.a člena ZDavP-2 ureja poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko in jo je mogoče uporabiti le v primeru, ko upnica najprej davčni dolg zavaruje s hipoteko, za tem pa pred potekom zastaranja pravice do izterjave vloži predlog za izvršbo na nepremičnino.
Seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov davčne izvršbe.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - rok za dopolnitev
Če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Vložitev predloga za podaljšanje, ki mora biti podan pred potekom roka, teka roka ne prekine in le ta, če sodišče o predlogu ne odloči, teče naprej in stranko zavezuje.
V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o poslovnem sodelovanju - delovno razmerje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
V primeru obvestila o prenehanju pogodbenega razmerja z elementi delovnega razmerja ni predpisan poseben notranji postopek, temveč varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ko pogodbeno razmerje že preneha in je izvajalec del (delavec) seznanjen s tem, da mu bo delovno razmerje prenehalo po odpovednem roku, bo moral uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v 3. odstavku 204. člena ZDR.
Pravdni stranki sta imeli podpisano pogodbo o poslovnem sodelovanju. Tožnik je zvedel za prenehanje pogodbenega razmerja potem, ko ga je tožena stranka obvestila, da odpoveduje pogodbo o poslovnem sodelovanju, zato je tega dne tožniku začel teči rok 30 dni za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja vložil po izteka tega roka, je bilo potrebno njegovo tožbo zavreči. Samo dejstvo, da je tožnik še po prejemu odpovedi pogodbe delo zaradi teka odpovednega roka še opravljal, ne predstavlja okoliščine, da bi bilo potrebno rok za uveljavljanje sodnega varstva šteti od prenehanja opravljanja dela, saj takrat tožnik ni zvedel za odpoved pogodbenega razmerja.
ZIZ člen 225, 225/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški izvršitelja – vročitev stroškovnika – dosega nadomestnega dejanja – odločitev o glavni stvari – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052761
ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
notarski zapis kot izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti terjatve – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode
Trditve stranke, da ji zaradi neposlovanja dnevno nastaja nepopravljiva škoda, so presplošne oziroma abstraktne, da bi lahko utemeljile ugotovitev o nastajanju težko nadomestljive škode.
razžalitev časti in dobrega imena - objektivno žaljive besede - protipravni poseg - pravica do osebnega dostojanstva - psihična prizadetost - odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda
Toženka je z izrečenimi besedami kršila tožničino ustavno pravico do osebnega dostojanstva. Sodišče samo je ugotovilo, da imajo besede, ki jih je toženka izrekla tožnici, izrazito negativen pomen. Toženkino ravnanje ni bilo v skladu s civilizacijskimi normami, dostojnostjo, primernostjo, lepim vedenjem, z navadami preudarnega in dostojnega človeka. Nedvomno je bila tožnica s toženkinimi besedami prizadeta v osebnem občutku lastne vrednosti.
Drži sicer ugotovitev sodišča, da prva tožnica ni nadaljevala moževega s. p., na način, ki je določen v ZGD-1, toda navedeno pri presoji prekinitve obratovalnega zastoja ni bistveno. S trenutkom, ko je prva tožnica delno prevzela moževo koncesijo, so se namreč zmanjšali tudi stroški zastoja dejavnosti (ustvarjen je bil določen dohodek), ki so bili z zavarovalno pogodbo zavarovani.
Glede upravičenosti do povračila izpada dohodka je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz same zavarovalne police, kjer je izpad dohodka izrecno naveden kot predmet zavarovanja. Ker se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasi, je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpad dohodka s pogodbo ni bil zavarovan. Enako velja za prispevke zavarovanca, saj je povrnitev slednjih izrecno navedena na zavarovalni polici.
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
obstoj in primernost izvršilnega naslova – potrdilo o izvršljivosti – podatki v predlogu za izvršbo – sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora
Sklep o izvršbi je izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo dogovor pravdnih strank, zapisan v zapisniku naroka z dne 28.6.2013. Gre za jasen dogovor, sklenjen pred sodnikom, in podpisan s strani obeh strank, s katerim sta za primer umika tožbe stranki izključili uporabo določbe 158. člena ZPP.
URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZVO-1 člen 164. ZV-1 člen 136. ZSZ člen 50. Uredba o dopolnitvi uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
nadomestilo za omejeno rabo prostora - koncesije – koncesnina - zavezanec za plačilo koncesnine - večinski lastnik koncesionarja - spregled pravne osebnosti - exceptio illegalis
Če naj bi vtoževano nadomestilo imelo pravno naravo koncesnine, ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode, bi glede na ZGJS moral biti zavezanec za plačilo koncesnine koncesionar. Niti v ZVRS niti v ZGJS (niti v drugih zakonih) ni zakonske podlage za naložitev koncesnine s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja (čeprav je edini lastnik koncesionarja). S tem, ko je Uredba naložila plačilo dodatne koncesnine toženi stranki, ki ni stranka koncesijskega razmerja, je prišlo do spregleda pravne osebnosti, kar je v nasprotju z načeli upravljanja kapitalskih naložb države.