učinek prisilne poravnave - nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - vpliv na obseg stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov
Samo nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika, ki neposredno vplivajo na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase, se z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarne.
SPZ člen 66, 72. OZ člen 190, 193, 198, 299. ZPP člen 362.
nadomestilo za neupravičeno uporabo - uporaba solastne stvari - nevzdržne razmere za skupno bivanje - onemogočanje souporabe - višina uporabnine
Uporabnino je mogoče določiti, čeprav nepremičnina še ni razdeljena. Obligacijski obogatitveni zahtevek ni odvisen od stvarnopravnih zahtevkov in je obogatitev neupravičena že v trenutku, ko nima temelja v ustreznem dogovoru med solastniki oziroma skupnimi lastniki in ne nastane oziroma se aktivira šele po neuspešnem uveljavljanju zahtevka za spremembo uporabe stvari.
Če je župan tožnika napotil na D. P. kot kontaktno osebo, še ne zadostuje za sklepanje, da je župan D. P. pooblastil, da v imenu toženke sklene s tožnikom mandatno pogodbo za opravo odvetniških storitev.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058614
OZ člen 82, 82/1, 83, 109. ZIZ člen 17, 17/2, 20a, 20a/3, 20a/5, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-8. ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3. ZPP člen 337, 337/1.
zapadlost terjatve – predčasna zapadlost terjatve – notarski zapis – potrošniški kredit – razlaga pogodb – opomin – odpoklicna pravica – odpoved – odstop od pogodbe – oblikovalno upravičenje – pritožbena novota – neutemeljen ugovor
Z vročitvijo opomina dolžnikoma je upnik izpolnil materialnopravno predpostavko za predčasno zapadlost terjatve in pridobil odpoklicno pravico, z vročitvijo odpovedi od pogodbe pa je upnik uresničil še oblikovalno upravičenje - odpoklicno pravico, katere pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve.
premoženjska škoda – nastanek škode – višina škode – trditveno in dokazno breme – sklepčnost zahtevka
Tožnik bi lahko in tudi moral zatrjevati in predložiti dokaze, kako sta družbi v zadnjih letih, pred nastankom zatrjevane premoženjske škode, razdelile dobiček, po pravilih, ki veljajo za gospodarske družbe. Ne zadošča zgolj zatrjevanje in izpoved tožnika, da sta družbi izgubili posle in da izguba poslov pomeni tudi izguba za tožnika. Tožnik bi lahko in moral navesti in s predložitvijo letnih poročil družb izkazati, v kakšnem obsegu se je dobiček družbe delil in koliko je posamezni družbenik v odstotku od tega dobička dobil.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079237
OZ člen 193. ZPP člen 337, 337/1. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 54.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – kolektivna terjatev – skupna terjatev iz naslova neupravičene obogatitve – zamudne obresti – sporazum o delitvi skupnega premoženja - nasprotna tožba - pritožbena novota - nova stvar - vlaganja - protispisnost - neizkazanost
Bivši zakonec lahko bodisi s stvarnopravnim zahtevkom bodisi z ustreznimi obligacijskimi zahtevki doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če za to obstajajo posebne okoliščine (kot npr. soglasje nasprotne stranke ali pa otežen postopek za ugotovitev deleža zakonca na nepremičnini). Takšna posebna okoliščina obstaja tudi v obravnavani zadevi, saj tožnik uveljavlja (s skupnim premoženjem) povezane stvarno in obligacijskopravne zahtevke zoper lastnika (večvredne) nepremičnine - starša prvotoženke, ki jim prvotoženka nasprotuje. Poleg tega v primerih, ko toženec z nasprotno tožbo tudi sam zahteva delitev skupnega premoženja, ne more hkrati nasprotovati delitvi drugega skupnega premoženja (kot je to skupna terjatev iz naslova (skupnih) vlaganj).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0052761
ZIZ člen 17, 20a. ZPotK člen 13.
notarski zapis kot izvršilni naslov – dokazovanje zapadlosti terjatve – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – razdrtje pogodbe s strani kreditodajalca – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Pri položaju potrošniških kreditov je treba upoštevati tudi specialnejšo ureditev po Zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora dati kreditodajalec kreditojemalcu s pisnim opominom dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V teh primerih torej kreditodajalec pridobi odpoklicno upravičenje šele, če kreditojemalec tudi v dodatnem roku iz opomina ne plača zamujenih obrokov kredita.
Ob smiselni uporabi določbe 3. odstavka 217. člena ZPP bi sicer izvedenec lahko pravdni stranki obvestil o ogledu. Okoliščina, da stranka o tem ni bila obveščena, pa bi lahko predstavljala kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Vendar je takšna kršitev podana le, če sodišče kakšne določbe ZPP ni uporabilo, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOVSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070427
OZ člen 131, 171, 179. ZPP člen 14. ZVGLD člen 65, 65/1.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - deljena odgovornost - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - vzrok premoženjske škode - pooblastila lovskega čuvaja
Obravnavani škodni dogodek je sprožil tožnik s tem, ko je v gozdu, v zasedi še z dvema osebama, s puško v roki pričakal toženca ter ga nato brez razloga dvakrat udaril s puško po glavi in ga pri tem poškodoval. Tožnik je v večji meri, in sicer z 80% prispeval k poškodbam, ki jih je sam utrpel pri tem, ko ga je toženec takoj zatem zbil z vozilom.
Na sami stranki je bila odločitev, kakšen tip varovanja želi oziroma je zanjo finančno sprejemljiv. Obseg varovanja je odvisen od ponudbe, ne pa od skrbnosti prvo tožene stranke oziroma pravil stroke.
pogodbena kazen – pobotni ugovor – procesno pobotanje
Tožnik se s trditvijo, da za to blago ni vedel, ker je bilo skrito, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo pogodbene kazni, saj je dolžan preveriti, kaj nalaga na kamion. V kolikor tega ne stori, s tem prevzema odgovornost za morebitna neskladja med količino oddanega in količino prevzetega blaga.
Pogodbena določba, ki rok plačila veže na odložni pogoj, sama zase ni nujno neveljavna. Takšna postane, ko se pogoj nerazumno dolgo ne uresniči. Takrat je treba šteti, kot da rok izpolnitve ni določen.
stiki – določitev stikov – korist otroka – določitev stikov med počitnicami
Dejstvo, da se otrok pri očetu včasih dolgočasi, ne daje podlage za oženje stikov, pač pa terja pri tožnici podporno in spodbudno vedenje do stikov z drugim staršem ter sprejemanje dejstva, da se mora otrok naučiti prilagajati tudi obdobjem nelagodja; pri očetu pa spodbujanje in krepitev medsebojnega odnosa z otrokom preko različnih, otrokovim razvojnim potrebam prilagojenih dejavnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik (varnostnik) enkrat v sporni noči ni peljal mimo radarjev, čeprav je bil to dolžan storiti, isto noč je naredil dva 20-minutna postanka, prav tako v tej noči ni sproti izpolnjeval poročila o svojem delu. Te kršitve pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerje predstavljajo utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, merilo pri tem pa je povprečen razumen odrasel človek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078428
OZ člen 239, 239/2, 240. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359.
poslovna odškodninska odgovornost - izpolnitev z zamudo – povrnitev škode – oprostitev odgovornosti dolžnika – ugovor pobotanja – tričlenski izrek – prepoved reformatio in peius
Stranka, ki uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi zamude z izpolnitvijo, tudi kot pobotni ugovor, je dolžna izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Kot neutemeljen zavrne ugovor zaradi pobota sodišče le v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za pobot.