Če je v carinskem postopku jamstvo za prevoznikovo obveznost predaje blaga izhodni carinarnici prevzel tožnik, ki je v enotni carinski listini opredeljen kot glavni zavezanec, je zaradi možnosti dajanja v promet neocarinjenega blaga, deklariranega kot blago v tranzitu, s tem prevzel rizik, da bo sam nosil breme plačila carine in drugih uvoznih davščin, če tuj prevoznik blaga ne bi predal izhodni carinarnici. Ker po podatkih carinarnice blago tam ni bilo predano, carinarnica ni bila dolžna v posebnem ugotovitvenem postopku ugotavljati, da blago ni prešlo carinske črte, ampak bi moral tožnik, ki temu ugovarja, predložiti potrdilo, ki ga izda izhodna carinarnica prevozniku, ki bi ji moral blago v odrejenem roku predati. Če blago ni bilo predano prevzemni carinarnici, tožnik pa nasprotnih dokazov ni predložil, je pristojni organ utemeljeno štel, da je bilo blago dano v promet pred carinjenjem.
V carinskem postopku je jamstvo za prevoznikovo obveznost predaje blaga v tranzitu prevzel garant kot glavni zavezanec. S tem je zaradi možnosti dajanja v promet neocarinjenega blaga, deklariranega kot blago v tranzitu, prevzel rizik, da bo sam nosil breme plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če tuj prevoznik blaga ne bi predal izhodni carinarnici. V postopku lahko dokazuje, da je blago prešlo carinsko črto, vendar ne more uspeti, če ne predloži ustreznega dokaza.
Poleg oseb, ki jih kot carinske zavezance navaja 24. člen carinskega zakona, je carinski zavezanec tudi vsak drug, ki ga določa zakon, med temi pa je prvi storilec carinskega prekrška (2. odstavek 389. člena CZ).
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da blago ni bilo predano namembni carinarnici, je carinarnica utemeljeno odmerila carino in druge uvozne davščine špediterju, ki se je z garancijsko izjavo in izpolnitvijo rubrike 50 - v enotni carinski listini - glavni zavezanec, zavezal, da bo v primeru nepredaje blaga namembni carinarnici plačal carino in druge uvozne davščine.
Pri naknadnem obračunu carine zaradi neizpolnitve obveznosti izvoza carinski zavezanec ne more uveljavljati znižane carinske stopnje na drugi dejanski in pravni podlagi. Carinske olajšave mora namreč uvoznik uveljavljati ob uvozu.
CZ člen 30b. ZTV člen 24.ZUP člen 171, 172, 206, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
carinske oprostitve - dokazovanje - listine - potrdila - odločba - oblika in sestavni deli
Za uveljavitev ugodnosti oprostitve plačila carine po 1. odstavku 30. b oziroma 32. členu prečiščenega besedila carinskega zakona (Ur. l. SFRJ, št. 34/90) morajo osebe, ki uvažajo opremo iz naslova vloge tuje osebe, po 2. odstavku tega člena carinskega zakona pristojni carinarnici predložiti poleg potrdila upravnega organa za ekonomske odnose s tujino, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka tega člena (da tuja oseba vlaga za več kot 5 let; da znaša vloga tuje osebe najmanj 20 % celotnega vlaganja), predložiti tudi specifikacijo opreme po tarifnih številkah in oznakah carinske tarife, ki jo overi ta upravni organ, sedaj tožena stranka, ki vodi tudi posebni register pogodb o vlaganju po določbah 24. člena zakona o tujih vlaganjih (ZTV, Ur. l. SFRJ, št. 77/88). Brez potrdila in overjene specifikacije tožena stranka ne more uveljaviti ugodnosti oprostitve plačila carine, torej ne more uveljaviti te pravice, zato lahko sproži upravni spor zoper izpodbijani akt, ki je po vsebini zavrnilna odločba in ne obvestilo kot navaja tožena stranka. Zahtevo za potrdilo na podlagi evidence iz registra pogodb o vlaganju bi morala tožena stranka obravnavati po določbah 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in izdati potrdilo ali pa posebno odločbo o zavrnitvi zahteve za potrdilo; overovitev specifikacije pa bi morala obravnavati po določbah 172. člena ZUP in po predhodni ugotovitvi dejstev v posebnem ugotovitvenem postopku specifikacijo overiti ali pa izdati posebno odločbo o zavrnitvi overovitve (potrdila). Tudi vsaka odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila mora imeti obliko in sestavne dele odločbe po določbah 206. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Izpodbijani dopis, s katerim je tožena stranka zavrnila zahtevo za izdajo potrdila, tega nima, bistvena pomanjkljivost pa je v tem, da niso ugotovljene dejanske okoliščine ter dejansko stanje in pravni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka odločila. Zato sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti. Sodišče torej na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejanskih okoliščin ne more rešiti spora, ker v bistvenih točkah niso ugotovljene, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).
Obveznost plačila carine za blago, ki se uvaža, nastane z dnem, ko gre blago čez carinsko črto in kasnejše spremenjene okoliščine s prej nastalo obveznostjo zavezanca niso v nikakršni vzročni zvezi in zato niso mogle vplivati na odločitev.
poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin - prometni davek - prometni davek za uvoženi osebni avto
Ker je bil tožniku za uvoženi osebni avtomobil obračunan prometni davek v manjšem znesku od predpisanega in sicer po tarifi prometnega davka, ki velja za opremo - torej po znižani davčni stopnji, osebnega avtomobila pa po določbi 3. odstavka 10. člena zakona o prometnem davku ni šteti za opremo, je carinarnica utemeljeno izdala odločbo, s katero je naknadno obračunala prometni davek po ustrezni tarifi prometnega davka.
CZ člen 268. ZOMZO člen 1, 2, 4. Odredba o načinu zaračunavanja zamudnih obresti.
obračun carine - zamudne obresti
Carinski zavezanec je bil dolžan plačati carino in druge uvozne davščine v roku 8 dni po prejemu računa (268. člen CZ). Račun je lahko odstopil uporabniku blaga in je le-ta poravnal denarne obveznosti. Vendar ga to ni odvezalo obveznosti za plačilo zamudnih obresti, ker je uporabnik plačal carino in druge uvozne davščine z zamudo.
ZOMZO Odlok o poračunu zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine.
obračun carine - zamudne obresti od neplačane carine
Odlok o poračunu zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine (Ur.l. RS, št. 47/92), ki določa, da se zamudne obresti preračunajo po obrestni meri, določeni z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. RS, št. 14/92), tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona (ki je začel veljati 28.3.1993), je nezakonit, ker navaja zadeve retroaktivno, zato ne more biti podlaga za obračun zamudnih obresti.
CZ člen 200. Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 26.ZUP člen 236, 240, 242.
tranzit blaga - carinske olajšave - garancijska izjava - plačilo carinskih dajatev po špediterju - nova dejstva in novi dokazi
Niso kršene določbe 236., 240. in 242. člena ZUP, ko pritožbeni organ ni upošteval novih dejstev in dokazov v pritožbi v primeru, ko je bilo blago s carinsko spremnico napoteno na carinjenje prevzemni carinarnici in ko na vhodni carinarnici ni bila predložena carinska deklaracija in varščina, ampak namesto nje garancijska izjava špediterja, in ko carinski upravičenec ni uveljavljal oprostitve in ugodnosti, povezanih s prometnim davkom v rednem carinskem postopku. Take ugodnosti lahko upravičenec uveljavlja le v rednem postopku.
Označbo PE poleg matičnega podjetja v izreku je šteti le kot nepotreben dostavek, ki nima niti pravnih niti dejanskih učinkov.
obračun carine - sprememba podatkov - vračilo davščin
Ker gre za podatke iz deklaracije, od katerih je odvisen obračun carine in drugih davščin, potrjujejo pa jih listine, ki so deklaraciji priložene, bi po mnenju sodišča tožena stranka v postopku morala, glede na to, da mora sama poznati pravno podlago za odločitev, ne glede na pravno obrazložitev zahtevka tožeče stranke, ki pa je vsebinsko vsekakor zahtevek za vrnitev preveč plačanih uvoznih davščin, sama ugotoviti v skladu z določbo 1. točke 1. odstavka 270. člena carinskega zakona, da gre za preveč plačane uvozne davščine in temu ustrezno odločiti.
Ukvarjanje z založniško dejavnostjo ali s samozaložništvom, kot tudi z grafično dejavnostjo, ni ustrezno pojmu časopisno - založniška dejavnost, ki je eden od pogojev za carinsko oprostitev.
Ker za meritorno odločanje o pritožbi ni pogojev, če pritožbe ni vložila upravičena oseba, to vprašanje pa pred odločitvijo ni bilo razčiščeno, pa tudi tožeča stranka (pritožnica) tega v pritožbi sploh ni navajala, so bila bistveno kršena pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev (1. odstavek 239. člena ZUP).
Tožeča stranka se je kot glavni zavezanec v ECL in z garancijsko izjavo zavezala, da bo plačala vse uvozne davščine, če prevoznik ne bo predal blaga namembni carinarnici.
Mesto dostave blaga, označeno na fakturah, ni bistvena okoliščina, ki bi bila podlaga za zahtevek za spremembo podatkov v carinski deklaraciji v smislu 270 a. in 271. člena carinskega zakona.
ZPD člen 89, 90. CZ člen 93, 201, 201/1, 249, 249/2. ZP člen 3b, 5, 5/2, 165, 167.ZOR člen 98.ZUP člen 4, 5, 8, 142, 143, 209. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
obračun carine - prometni davek - stranke v postopku - kršitev pravil postopka
V 90. členu zakona o prometnem davku (Ur.l. RS, št. 4/92) je določeno, da začne veljati 26.1.1992 in s tem dnem je po določbi 89. čl. tega zakona nehal veljati zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Ur.l. SFRJ, št. 4/91) ter ga zato dne 27.1.1992 ni bilo več mogoče uporabiti kljub temu, da se je zakon o prometnem davku začel uporabljati prvega februarja 1992 na podlagi določbe 90. čl. tega zakona. Ker tožena stranka tega ni upoštevala in je v celoti zavrnila pritožbo, je izpodbijana odločba nezakonita.
obračun carine - posebne takse - vračilo posebne takse - ugotavljanje zneska carine in drugih uvoznih davščin - dan uvoza - dan vložitve pravilne carinske deklaracije
Po določbah 19. člena CZ nastane obveznost plačila carine za uvoženo blago z dnem, ko je šlo blago čez carinsko črto; ta dan se tudi šteje za dan uvoza, če ni v tem zakonu drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 22. člena CZ pa se znesek carine in drugih uvoznih davščin za blago, za katero je nastala obveznost plačila carine, ugotavlja po stanju blaga in po predpisih na dan vložitve carinske deklaracije. Upoštevajoč 4. odstavek 257. člena CZ se za dan vložitve deklaracije po določbah tega zakona šteje dan, ko je bila deklaracija, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka tega člena, oddana carinarnici. Vložena deklaracija torej ne sme biti pomanjkljiva ali nepravilna in mora izpolnjevati vse pogoje iz 1. odstavka 257. člena CZ in po določbi 4. točke 1. odstavka 257. člena CZ ob sprejemu deklaracije ugotovi carinarnica ali se podatki iz priloženih listin ujemajo s podatki v deklaraciji. Podlago za vrnitev pomanjkljive ali nepravilne deklaracije skupaj s prilogami vložniku ima carinarnica v 2. odstavku 257. člena CZ. Le, če se deklarant ne strinja z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in nepravilnostmi, mora carinarnica po določbi 3. odstavka 257. člena CZ izdati sklep, s katerim zavrže deklaracijo kot nepravilno (deklarant lahko nato v pritožbi zoper tak sklep dokazuje pravilnost deklaracije, lahko pa vloži tudi novo deklaracijo ali vrne blago v tujino).
Ne gre za neusklajene podatke med izvozno carinsko deklaracijo in njej priloženimi listinami, ker določena listina - pogodba, v času carinjenja ni bila priložena k izvozni carinski deklaraciji.