Potem, ko je bilo blago dano v prosti promet, ker v roku ni bilo prijavljeno namembni carinarnici, ni več možno uveljavljati davčne oprostitve, ki bi jo lahko sicer uveljavljal carinski zavezanec s carinsko deklaracijo ob nastanku carinske obveznosti. Po 254. členu CZ je treba deklaraciji priložiti tudi listine, s katerimi se dokazuje dejstva, ki so bistvena za ocarinjenje blaga.
Ker neudeležba tožeče stranke v postopku ni mogla vplivati na drugačno odločitev o stvari, ta okoliščina sama zase ne pomeni, da bi tožena stranka kršila pravila postopka.
Obračun dajatev za blago, ki ga nosijo potniki s seboj, izstavljen od carinskega organa tuje države, ni dokaz o plačilu carine naši namembni carinarnici.
Prevoznik, ki je prijavil blago za uvoz in tranzit, ni pa ga predal namembni carinarnici, ker je bilo blago med prevozom ukradeno, je zavezan k plačilu carinskih dajatev na podlagi dane garancijske izjave.
Ko je garancijska izjava pravni temelj, na podlagi katerega je proti zavezancu uveden carinski postopek, ta pa s strani zavezanca ni podpisana, sodišče dejanskega stanja, kot ga glede bistvene okoliščine ugotavlja upravni organ, ne more presoditi, ker v upravnih spisih za to ni podlage.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
Blago se carini na podlagi vložene carinske deklaracije, zato v primeru uvoza blaga za izvoz naknadno ni možno spreminjati namena oziroma pravne in dejanske podlage za uvoz.
obnova postopka - obnova postopka v carinski zadevi - predhodni postopek preizkusa predloga za obnovo postopka
V predhodnem postopku preizkusa predloga za obnovo postopka ne gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, temveč za preizkus, ali je predlagan nov dokaz tak kvalificiran dokaz, da bi v obnovi carinskega postopka pripeljal do drugačne odločbe, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku (3. odstavek 256. člena ZUP).
Ob naknadnem obračunu carine zaradi neizpolnitve prevzete obveznosti izvoza po 5. členu odloka v zvezi s 50. členom CZ ni mogoče uveljavljati znižane carinske stopnje na drugi dejanski in pravni podlagi, saj mora uvoznik vse oprostitvene olajšave uveljavljati že ob uvozu.
prometni davek - osebni avtomobil - kombinirano vozilo kot oprema - mnenje urada za standardizacijo in meroslovje
Tožena stranka v izpodbijani odločbi s sklicevanjem na mnenje Urada za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju Urad) ugotavlja, da je uvoženi avtomobil uvrščen kot limuzina med osebna vozila in ne med kombinirana vozila, toda tega mnenja ni bilo v upravnem spisu in ga tožena stranka tudi na poziv sodišča ni naknadno predložila. Zato sodišče ne more preizkusiti te odločilne ugotovitve. Poleg tega tožena stranka tudi ni presodila pritožbenih ugovorov o uvrstitvi uvoženega avtomobila med osebne avtomobile z ozirom na zatrjevano uvrstitev enakih doma prodanih vozil med kombinirana vozila.
Če je upravni organ z odločbo dovolil poslovanje proste carinske prodajalne, ne more ob istem dejanskem in pravnem stanju odločiti o zaprtju le-te, razen pod pogoji in v postopku, ki ga določa zakon.
Carinske in druge dajatve se ne priznavajo po uradni dolžnosti, ampak jih mora stranka v UCD izrecno uveljavljati. Če UCD ni vložena, uveljavljanje oprostitev in olajšav v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ni več mogoče, ker se šteje, da je blago dano v prost promet pred carinjenjem.
carinjenje blaga - vložitev deklaracije - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Naknaden obračun uvoznih davščin je mogoč, če se na podlagi podatkov iz UCD, od katerih je odvisen obračun listin, ugotovi, da obračun ne ustreza dejanskemu stanju blaga oziroma, če so bile uvozne davščine plačane v večjem ali manjšem znesku od predpisanega.
Uvozniku ni mogoče dovoliti razdolžitve začasnega uvoza za ukradeno motorno vozilo, ker carinski zakon določa možnost razdolžitve le za uvoženo blago, ki je brez krivde uvoznika uničeno ali v takšni meri poškodovano, da se ne more uporabiti za namene, zaradi katerih je bilo začasno uvoženo, ne določa pa tega za ukradeno blago.
obračun carine - sprememba podatkov v uvozni carinski deklaraciji ter vračilo carine in drugih uvoznih dajatev
V carinskem zakonu ni podlage za zahtevane spremembe podatkov v uvozni carinski deklaraciji in v posledici tega tudi ne za vračilo carine in drugih uvoznih dajatev, če obračun carine ustreza dejanskemu stanju blaga (1. odst. 270. člena CZ) in podatki iz carinske deklaracije ustrezajo tudi podatkom iz priloženih listin (270.a člen CZ).
Z opustitvijo presoje tožbenih ugovorov, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi, so bistveno kršena pravila postopka (245. člen ZUP). Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju upravni organ lahko z upravno odločbo urejeno pravno razmerje z upravno odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih in v postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
prometni davek - plačilo - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ni pravne podlage za obračun prometnega davka v carinskem postopku, če je obveznost za njegovo plačilo nastala v času (30.1.1992), ko je zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev že prenehal veljati (26.1.1992), novemu republiškemu zakonu - zakonu o prometnem davku, ki je začel veljati z dnem prenehanja prejšnjega zakona, pa je bila uporaba odložena (1.2.1992).
obračun carine - olajšave - prometni davek - rok in pogoji za uveljavljanje
V carinskem postopku stranka ne more uspešno uveljavljati olajšave prometnega davka pri uvozu blaga v pritožbi, ker carinski zakon posebej določa postopek za uveljavljanje takih olajšav in sicer v rednem carinskem postopku, to je z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in s predložitvijo ustreznih listin.
Odgovornost špediterja iz dane garancijske izjave ni subsidiarna, ampak carinarnica, če prevoznik do roka ne preda blaga namembni carinarnici, z odločbo naloži plačilo carinskih dajatev vozniku - špediterju, ki je podal garancijsko izjavo.
Po določbi 269. člena carinskega zakona se v primeru, kadar znesek carine in drugih uvoznih davščin, ki se zaračunavajo v carinskem postopku, ni plačan v predpisanem roku (v 8 dneh od prejema obračuna po določbi 268. člena carinskega zakona), pa vsak dan zamude zaračunajo predpisane zamudne obresti.
Ker carinski zakon niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata nobenih izjem glede nastanka zamude in plačila zamudnih obresti, če pride do zamude plačila uvoznih dajatev, objektivne težave zavezanca ne morejo vplivati na nastanek zamude.