vojaška kazniva dejanja - sovražno govorjenje o vojski
Ker obsojenec ni napadel v 16. členu Zakona o vojaških kaznivih dejanjih navedenih kazenskopravnih varovanih objektov, to pa so bile oborožene sile FLRJ ter oblastni organi in ustanove FLRJ, niso bili podani znaki kaznivega dejanja po navedenem členu.
KZ (1951) člen 226, 226/2, 226/4. Zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov člen 1, 5, 5/2.ZKP člen 420, 420/2.
kaznivo dejanje nedovoljene trgovine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje nedovoljene trgovine po 2. odstavku 226. člena KZ-51 je storil, kdor se je ukvarjal s prodajo blaga, katerega izdelovanje je neupravičeno organiziral. S tem ko so obsojenci kupili material pri raznih trgovskih podjetjih, ga izročili drugim v predelavo, izdelke pa nato prodali kupcem, so organizirali proizvodnjo v nasprotju s 1. in 5. členom Zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov.
kaznivo dejanje sovražne propagande - pojem propagande
Iz splošnega razumevanja pojma propaganda in v KZ-51 določenih elementov kaznivega dejanja sovražne propagande je treba šteti, da je propaganda izražanje ali sporočanje določenih dejstev zaradi pridobivanja pristašev za neko aktivnost.
Medsebojnih pogovorov treh mladih ljudi, ki so služili vojaški rok v letu 1951 ne glede na večjo ali manjšo kritičnost do takratnih razmer v državi in vojski, ni mogoče šteti za propagando. Toliko bolj to velja za zasebna pisma svojcem ali prijateljem.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ) člen 2, 2-a, 11, 12. Zakon o sodnem kazenskem postopku Kraljevine Jugoslavije člen 336, 336/2-6.ZKP člen 424, 424/2.ZDen člen 3, 3-27.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - politično sodelovanje z okupatorjem - sodišče, ustanovljeno po Zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast - članstvo v pokrajinskem sosvetu za Ljubljansko pokrajino - sojenje v odsotnosti - zaplemba premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ali je bil obsojeni dejansko na begu ali na znanem naslovu v tujini, je vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more izpodbijati.
Sodišče, ustanovljeno po Zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ), ni bilo izredno sodišče. Zakon je namreč sprejel organ, ki je bil takrat (5.6.1945) pristojen za izvrševanje zakonodajne funkcije v Sloveniji.
Čeprav je bil ZSNČ sprejet po vojni in je inkriminiral dejanja, storjena med vojno, ni šlo za nedovoljeno retroaktivno uporabo kazenskega zakona.
Pri obsodbi zaradi političnega sodelovanja z okupatorjem po točki a 2. člena ZSNČ je potrebno presoditi, ali je v obravnavanem primeru šlo za takšno nedoločeno inkriminacijo (lex incerta), ki je omogočala arbitrarno uporabo zakona.
Kljub razveljavitvi sodbe glede odločbe o zaplembi premoženja zadeva v tam delu ni vrnjena v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj bi bilo ponovno odločanje o morebitnem izreku te kazni v nasprotju s sedaj veljavnim pravnim redom, ki šteje vse zaplembe premoženja na podlagi določil ZSNČ za krivične.
KZ (1951) člen 110, 110/1, 118, 118/1, 118/2, 120.
kaznivo dejanje sovražne propagande - kaznivo dejanje napeljevanja k begu z namenom sovražnega delovanja - napeljevanje k pomoči storilcu kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo
Ker obsojenčeve ocene in mnenja o družbenopolitičnih razmerah niso predstavljale izvajanja propagande v smislu pridobivanja pristašev za nasilno ali protiustavno spreminjanje družbene ali državne ureditve ali za rušenje, spremembe oziroma razbijanje drugih objektov varstva, ni podano kaznivo dejanje sovražne propagande po 1. odstavku 118.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - opustitev ovadbe
Če je v opisu kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD navedeno, da je šlo za tri oborožene bandite, ki naj bi jim obsojenec pomagal, s tem ni podan zakonski znak, da gre za podpiranje društva, ki mu je cilj izvrševati zločine iz 2. člena ZKLD. Navedena slabšalna oznaka namreč ne more nadomestiti manjkajočega zakonskega znaka.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 135, 135/3. Kazenski zakonik (1951) člen 280, 280/2.KZ člen 285, 285/3, 286, 286/3.ZPKri člen 2, 3, 3-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe - izključitev kaznivosti - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - krivda - direktni (obarvani) naklep
Čeprav ZKLD ni imel določb o izključitvi kaznivosti storilca kaznivega dejanja po 8.čl. ZKLD, če se je opustitev prijave nanašala na zakonca ali krvnega sorodnika v ravni črti, brata ali sestro, pa je bilo obsojenca potrebno oprostiti obtožbe glede navedenega kaznivega dejanja, ki se nanaša na očitek opustitve prijave njegovega brata. Omenjena izključitev kaznivosti pomeni namreč splošno, od civiliziranih narodov sprejeto pravno načelo, kar izhaja iz 2.čl. v zvezi s 1.tč. 3.čl. ZPKri, poznala pa sta ga tudi Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije ter jugoslovanski kazenski zakonik iz leta 1951 in ga pozna sedaj veljavni KZ.
Kaznivo dejanje iz 8.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le z direktnim oz. celo s takoimenovanim obarvanim naklepom. Tako ni zadoščalo, da je storilec s svojimi dejanji objektivno podpiral združbo, ki se je ukvarjala z vohunsko dejavnostjo, ki je ogrožala zunanjo varnost države, temveč je morala obstajati tudi njegova zavest in volja, da podpira takšno združbo, ki ima za cilj izvrševati kazniva dejanja iz 2.čl. ZKLD.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20906
KZ (1951) člen 16, 339, 339/2. Zakon o vojaških sodiščih člen 8, 8/2.KZ člen 363, 363/3.ZKP člen 371, 371/1-3, 410, 410/1-1, 420, 420/2.
kaznivo dejanje nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanja vojaški službi - obnova kazenskega postopka - izsiljena izjava obsojenca - stvarna pristojnost vojaškega sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - uporaba svojega jezika v postopku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrivanje pred obrambnimi obveznostmi
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 3. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana, če je kazenski postopek tekel v srbohrvaškem jeziku, obsojenec pa ni zahteval, da bi na glavni obravnavi uporabljal svoj jezik in v svojem jeziku spremljal njen potek.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD
Sam pobeg preko državne meje in tudi zatrjevani sovražni odnos do ljudske oblasti brez konkretizacije ravnanj v smislu 8.tč. 3.čl.
ZKLD, ki bi pomenila, da je obsojenec organiziral ali postal član ali podpiral društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v FLRJ, ni kaznivo dejanje po omenjeni določbi, niti - glede na čas storitve v letu 1949 - kakšno drugo kaznivo dejanje.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 60.ZKP člen 371, 371/1-3.
zagovornik - obvezna obramba
Ker obsojeni B.M. ni imel zagovornika, ki bi bil prisoten na glavni obravnavi, obdolžen pa je bil kaznivih dejanj po 14., 16. in 17.čl. Uredbe o vojaških sodiščih in bi moral imeti v skladu s 60.paragrafom Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929 branilca, čim je bila uvedena preiskava oziroma izročena neposredna obtožnica oziroma bi mu ta moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
uredba o vojaških sodiščih - sovražna propaganda - žalitev vrhovnega komandanta JA - sovražno izražanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sodbo vojaškega sodišča
Ker žalitev vrhovnega komandanta in sovražno izražanje nista bili določeni kot izvršitveni obliki po 15.čl. Uredbe o vojaških sodiščih, je bil storilec po navedeni določbi lahko spoznan za krivega le kaznivega dejanja sovražne propagande.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Če je iz opisa dejanja razvidno, da je šlo le za izražanje kritičnih mnenj, ocen in stališč do dogajanj v družbi in primerjanje stanja v državi z razmerami v nekaterih zahodnih državah, ne pa za delovanje (propagando), ki bi pomenilo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2.
nedovoljena špekulacija
Ker se je kvalificirana oblika kaznivega dejanja nedovoljene špekulacije kazala v tem, da je imelo dejanje hujše posledice za družbo, je moral biti ta zakonski znak konkretiziran tudi v izreku sodbe, sicer je šlo le za temeljno obliko kaznivega dejanja po 1.tč. 3.čl. Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti
Če storilec ni vedel, da nudi pomoč storilcem kaznivih dejanj iz Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD), ni šlo za kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj je bilo navedeno kaznivo dejanje mogoče storiti le z naklepom.
Kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD je bilo storjeno le v primeru, če storilec ni prijavil organom ljudskih oblasti osebe, ki je bila članica teroristične združbe, ustanovljene za izvrševanje kaznivih dejanj po 2.čl. ZKLD. Da gre za tako osebo, pa je moralo biti razvidno iz okoliščin, navedenih v opisu kaznivega dejanja.
Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče reči, da iz pravnomočne sodbe ni razvidno, za katero kaznivo dejanje je bil V.R. obsojen, če je sodišče njegovo ravnanje v letu 1947 pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zoper življenje in telo - poskus naklepnega umora, pri katerem je smrtna posledica izostala, čeprav brez navedbe člena oziroma paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je bil uporabljen, in je s tem ravnalo v skladu s 4.členom Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom in med sovražnikovo okupacijo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/1. Zakon o vojaški obveznosti državljanov FLRJ (1946) člen 28, 28/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje podpomoči zločincem na prostosti
Podpiranje osebe, ki se je leta 1948 pred rekrutacijo v jugoslovansko vojsko umaknila v ilegalo, ni pomenilo kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD, temveč kaznivo dejanje po paragrafu 141 Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - pripravljalna dejanja
Če iz opisa dejanja ni razvidno, da je storilec nameraval pobegniti v tujino z namenom vključitve v združbo, ustanovljeno s ciljem zrušiti ali spraviti v nevarnost objekte varstva, naštete v 1.odst. 2.čl. ZKLD, niso podani zakonski znaki pripravljalnega dejanja kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD.
ZIKS (1978) člen 145, 145a, 145b, 145b/4, 145c, 145č. ZIKS-G člen 3.ZIKS člen 266.ZDen člen 50, 51, 51/4.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja neupravičeno obsojenim - oblike odškodnine - zavezanci za vrnitev premoženja v denarju - delnice - obveznice - nova zakonska ureditev - prehodne določbe ZIKS-G - retroaktivnost pravnih aktov - smiselna uporaba ZDen
Utemeljena je revizijska graja, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo prehodne določbe 3. člena ZIKS-G. Ta zakon je pričel veljati 13.2.1998, torej pred pravnomočnostjo delnega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi proti temu sklepu odločalo na seji 23.6.1999, bi moralo upoštevati prehodno določbo in zaradi nje tudi spremenjeno zakonsko ureditev.
Iz opisa dejanja je razvidno, da je obsojenka v ambulanti tam zaposleni osebi govorila o alarmantnih vesteh, češ da je bil izvršen atentat na maršala Tita, ko se je nahajal na Brdu, da se je z Brda umaknil celotni generalni štab in da zapirajo vse oficirje JA, ki držijo s Sovjetsko zvezo, kar pa ni mogoče opredeliti kot dejanja, naperjenega v nasilno rušenje ali ogrožanje ljudske oblasti in zato tudi ne kot "kaznivo dejanje zoper ljudsko oblast".
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-11.
kazniva dejanja zoper narod in državo - pripravljalno dejanje
Navedbe, da je obsojenka Nemcem in domobrancem pripovedovala, da zahajajo v L. in Z. partizani, in jih tudi nagovarjala, naj gredo tja gori, da jih bodo polovili, so nekonkretizirane. Iz njih pa tudi ni razvidno, da bi na ta način podvzela pripravljalno dejanje, sicer inkriminirano po 11. točki 3. člena ZKLD.