POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005500
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (ZSKP). Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-4, 3-6.
izločitev sodnika - časovna veljavnost zakona - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Pri presoji zakonitosti je Vrhovno sodišče izhajalo iz procesnih standardov, veljavnih v času sojenja.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ) člen 2. ZKP člen 424, 424/2.
kršitev kazenskega zakona - zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast – zakonski znaki kaznivega dejanja - članstvo v Kulturbundu – beneficium cohaesionis
Samo članstvo v organizaciji Kulturbund (KB) ne more predstavljati zadostnega razloga za zaključek o storitvi kaznivega dejanja in ni moglo zadoščati niti v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj – revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – razlaga drugega odstavka 29. člena ZOZKD – jasna določba – zelo hude posledice - posledica izpodbijane odločitve – trditveno in dokazno breme
Ker je določba drugega odstavka 29. člena ZOZKD tako jasna, da ne potrebuje dodatne razlage, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava. Zato vprašanje razlage citirane določbe po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S sklicevanjem na listine, ki jih je priložil prošnji za oprostitev plačila sodnih taks pred sodiščem prve stopnje (četudi je sodišče prve stopnje njegovi prošnji ugodilo in ga oprostilo sodnih taks), po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal, da so zanj nastale zelo hude posledice prav zaradi odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2005391
ZKP člen 416, 420. ZKP-G člen 20. ZKP-I člen 88. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - čas vložitve - spremembe ZKP - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - poročilo odbora - pravno sredstvo zoper priglasitev (poročilo) okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi - razveljavitev predpisa - načelo zakonitosti - pravna jamstva v kazenskem postopku - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena le zoper odločbo sodišča o zaplembi premoženja, ni dopustna.
Priglasitev okrajnega ljudskega odbora (pravni temelj odločbe sodišča) je v primerih, ko ta po vsebini nadomešča kazensko sodbo, mogoče izpodbijati (tudi) z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Novela ZKP-I možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ne omejuje (več) s taksativno naštetimi predpisi oziroma kaznivimi dejanji.
NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. ZKLD člen 3, 3/3, 4.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opis kaznivega dejanja
Posplošen opis kaznivega dejanja, ki ne konkretizira obsojenčevega ravnanja in ne navaja časa in kraja storitve, ne vsebuje zakonskih znakov oziroma načina storitve kaznivega dejanja, še manj pa okoliščin, ki bi jih konkretizirale.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin - zavezanec za vrnitev stvari v naravi - pasivna legitimacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - zavezanec za plačilo odškodnine
Tako kot ni ZDen določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, zavezancev za plačilo odškodnine iz 145.c člena ni določil niti ZIKS. Do odgovora na prvo vprašanje se je sodna praksa opredelila na podlagi presoje posebne narave odškodninskega zahtevka iz drugega odstavka 72. člena ZDen in dejstva, kdo ima materialne koristi od premoženja, ki pripada drugemu. Odgovor je jasen: pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec. Ob enaki vsebini odškodnine in enakem položaju upravičencev, ki jim je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje, je odgovor na vprašanje o zavezancu za plačilo tovrstne odškodnine lahko le enak: to je tisti, ki je zavezan vrniti neupravičeno zaplenjeno premoženje. Prav nič narobe ni, da sta sodišči v tej zadevi primerjali položaje obeh vrst upravičencev, kot zmotno uveljavlja revizija. Nasprotno, prav na tako ravnanje napotuje tudi drugi odstavek 3. člena ZS v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na podlagi konkretnega veljavnega predpisa.
ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 3, 3-8, 9, 9/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za obsodbo za kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo je bilo treba storilcu dokazati 1) obarvani naklep, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev, 2) da je organiziral društvo, ki ima namen vršiti zločine (iz 2. člena tega zakona), ali da je postal član takega društva, ali pa da je društvo na kakršenkoli način podpiral.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS2005216
ZKP člen 371, 371/1-11. ZKND člen 8, 8-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - kazniva dejanja zoper narod in državo - opis kaznivega dejanja - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD
Opis kaznivega dejanja, iz katerega ni jasno, katero kaznivo dejanje (način izvršitve) se obsojencu sploh očita, predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - poziv na nasilno rušenje državne ureditve - načelo zakonitosti - pomoč storilcem kaznivih dejanj po storjenem kaznivem dejanju - pajdaštvo - prepovedan prehod preko državne meje
Naklep storilca kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo je moral zajemati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“ - takšen namen je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
ZKP člen 372, 372-1. ZKND člen 2, 3, 3-2, 3-7, 9, 9/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper narod in državo - poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve
V opisu ravnanj, ki so kot kaznivo dejanje po prvem odstavku 9. člena ZKLD očitana obsojencu, ni navedeno ničesar, kar bi lahko predstavljalo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, torej opis ne vsebuje bistvenih znakov kaznivih dejanj, očitanih obsojencu.
vrnitev zaplenjenega premoženja - smiselna uporaba ZDen - tuje državljanstvo
Če bi zakonodajalec želel določiti smiselno uporabo vseh ali vsaj več določb ZDen, bi bila določba 145.a člena ZIKS drugačna. Tudi po mnenju revizijskega sodišča pa je ta določba jasna in njeno ekstenzivno tolmačenje, za kakršno se zavzema revidentka, ni pravilno. ZDen pozna določene omejitve tudi izven III. poglavja. Med temi omejitvami so določbe II. poglavja, kdo je upravičenec po tem zakonu, kdo se lahko šteje za upravičenca po tem zakonu in kdo ni upravičenec po tem zakonu (torej po ZDen). Sem sodita 9. in 10. člen ZDen, katerih smiselno uporabo neutemeljeno terja revidentka.
Na vsa vprašanja oziroma pripombe tožnikov je bilo ustrezno odgovorjeno v dopolnitvah k izvedenskim mnenjem in z zaslišanji izvedencev, novih pripomb pa tožniki niso imeli, zato za postavitev drugega izvedenca v smislu 254. člena ZPP ni bilo ne razlogov ne potrebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS2005146
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/2. ZKND člen 2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati določno opredelitev izvršitvenega dejanja, ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan določene inkriminacije, z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.
povojni procesi – zaplemba premoženja – poprava krivic – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina v obliki obveznic – premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ – izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti
Nasprotna udeleženka je dolžna vrniti v obliki odškodnine tudi tisti del po vojni zaplenjenega premoženja, ki se je nahajal v drugi republiki prejšnje države, izročen pa je bil slovenski oblasti.
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 8, 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 3-14, 8, 9.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč pri prepovedanih prehodih čez državno mejo - pomoč storilcem kaznivih dejanj – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve - zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - beneficium cohaesionis
Iz opisa kaznivega dejanja pomoči storilcem kaznivih dejanj je moralo izhajati, da je storilec na kakršenkoli način podpiral oborožene tolpe ali podobne organizacije ali dajal zatočišče njenim aktivnim članom (11. člen ZKND) oziroma, da je storilec na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi (14. točka 3. člena ZKLD).
ZKP člen 420, 420/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-4, 3-7.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja
V opisu kaznivega dejanja ni naveden namen organizacije, v katero naj bi se obsojenec vključil, to je, da se z nasiljem zruši ustavna ureditev FLRJ, kar sodi v samo bistvo inkriminacije po 2. členu ZKLD, zato opisanih dejanj ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan obravnavanega kaznivega dejanja.
ZKP člen 372, 372-1, 372-4. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1945) člen 11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD 1946) člen 3, 3-14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – časovna veljavnost kazenskega zakona
Podpiranje in skrivanje pobeglih oseb je bilo inkriminirano šele s spremenjenim Zakonom o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 23.7.1946, ki ga sodišče glede na prepoved retroaktivne uporabe strožjega zakona ne bi smelo uporabiti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vojno zločinstvo po ZKND
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da je obsojenec v času vojne postal funkcionar sovražnikovega terorističnega aparata, ni konkretiziran (iz opisa ravnanja ne izhaja, kdaj naj bi ga storil, niti niso navedene posledice), zato ne vsebuje vseh znakov obsojencu očitanega kaznivega dejanja vojnega zločinstva po 3. točki 3. člena ZKLD.