ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8. .
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo
Podatki v opisu kaznivega dejanja, ki predstavljajo konkretizacijo obdolženčevega delovanja (da so rezultati volitev v OLO skrivnostni, da se denar stalno menja, da naj se emigranti ne vračajo, ker v FLRJ lahko živijo le komunisti, da se ne bo mogel drugo leto vpisati v gimnazijo nihče, ki ni bil član delovne brigade itd.), ne morejo ovsebiniti namena, ki ga za storitev kaznivega dejanja iz 3. člena ZKLD določa 2. člen, saj predstavljajo le kritičnost obdolženca do takratne oblasti.
S tem, da obsojencu med sojenjem ni bila zagotovljena učinkovita strokovna pomoč zagovornika, je bila kršena njegova pravica obrambe, ki je vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
Če je obdolženi leta 1968 poslal pismo partijski organizaciji ZD in Občinskemu komiteju ZKS, v katerem je v devetih točkah trditve povezal z vprašanji "kako je mogoče" oziroma "kako je možno" je sicer postavil določene trditve, se je pa s tem kot član ZKJ poslužil statuta ZKS, ki mu je dajal pravico, da se obrne na partijsko organizacijo. Dejanje je treba ocenjevati glede na tedanje razmere, torej na tedanji samoupravni sistem, v katerem je bilo ravnanje obdolženca pravilno in celo zaželeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS23768
ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 371, 371/1-3, 371/1-6, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 424, 424/2. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 2/1 , 3, 3/1, 3/1-3, 3/1-4, 13, 14. Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS člen 60, 61, 62, 63, 64, 217, 243, 293, 463.. Zakon o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v jugoslovanski vojski člen 32.
sojenje v navzočnosti obtoženca - pogoji za sojenje v odsotnosti - pravice obrambe - stvarna pristojnost - pristojnost vojaškega sodišča - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - enakopravnost strank v postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - preiskava - beneficium cohaesionis - prepoved retroaktivnosti - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zakonski znaki kaznivega dejanja - lex certa - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
S pravico do sojenja v navzočnosti je obtožencu dana možnost, da je vsaj enkrat v postopku zaslišan in da se izjavi o dejanjih, ki so mu očitana, zato bi sodišče glede na že takrat (leta 1946) veljavne standarde pravnih redov civiliziranih držav, še preden bi lahko ugotovilo, da ima podlago za sojenje v obdolženčevi odsotnosti, moralo izvesti poizvedbe o njegovem prebivališču in mu poskusiti vročiti vabilo za glavno obravnavo in tudi obtožnico.
Sklep, s katerim je bilo odločeno o prenosu stvarne pristojnosti, bi moral vsebovati izrecno in določno navedbo obsojenca ter tistih konkretnih dejstev, ki so po presoji vojaškega sodišča najvišje stopnje narekovala, da obsojencu kot civilni osebi sodi vojaško in ne civilno sodišče.
Omejevanje pravice obrambe in ob tem sojenje v obsojenčevi odsotnosti ter izvajanje zgolj obremenilnih dokazov, ne da bi bili izvedeni in ocenjeni razbremenilni dokazi, vsekakor pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je vplivala na zakonitost obsojencu izrečene sodbe.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - udeležba pri kaznivem dejanju
Izrek izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike, saj ne navaja dejstev, s katerimi bi bila opredeljena obsojenčeva vloga pri izvršitvi kaznivega dejanja ali bilo opisano njegovo ravnanje v okviru vnaprej odrejenega in načrtnega delovanja patrole, prav tako ni konkretizirana blanketna norma, na katero se zakonska določba sklicuje.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23822
ZKP člen 372, 372/1-1, 410, 410/1-3. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 9, 9/1.URS člen 28.
načelo zakonitosti - določna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sovražna propaganda - zakonski znaki kaznivega dejanja - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Izražanje obsojenčevih kritičnih pripomb na razmere v Jugoslaviji in vojski leta 1948 ne pomeni poziva na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve niti po tedanji in še manj po veljavni kazenski zakonodaji.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23712
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 10.
gospodarska kolaboracija s sovražnikom - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja
Gospodarska kolaboracija z okupatorjem, inkriminirana v 10. členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, pomeni nekaj več, kot le opravljanje (poslovne) dejavnosti podjetja na trgu. Presojati je treba pomen dogovora določenega podjetja z okupatorjem, ki pomeni istočasno priznavanje posebnega položaja okupatorju kot stranki v gospodarskem poslovanju oziroma ga je potrebno presojati tudi skozi obseg in pomembnost takšnega sodelovanja za okupatorja oziroma, kako se s takšnim gospodarskim poslovanjem krepi gospodarska in vojaška moč okupatorja.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDVOJNI PROCESI
VS23732
ZKP člen 372, 372/1-1, 427. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3/1-3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ovaduštvo - prijavljanje - Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) - zakonski znaki kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Čeprav opis dejanja v izreku sodbe ne pove, kdo je bil oškodovanec, kakšno je bilo njegovo delovanje, zakaj bi to delovanje lahko bilo zanj usodno in kakšna je bila vsebina obsojenčeve informacije o njem, pa ti podatki sami po sebi niso zakonski znaki kaznivega dejanja prijavljanja po 3. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945), ki bi morali biti konkretizirani v opisu dejanja v izreku sodbe, zato ne gre za kršitev kazenskega zakona.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23605
ZPKri člen 22, 22/1, 34, 37. ZKP-G člen 20. KZJ člen 214.
izredno pravno sredstvo po Zakonu o popravi krivic - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zloraba zakona zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - splošna vojaška obveznost - ugovor vesti - priznanje statusa političnega zapornika
Z zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi ZPKri se sme pravnomočna sodba izpodbijati zaradi nepravilne uporabe oziroma kršitve določb tega zakona, ki določa pogoje in postopek za revizijo. Zahteva za varstvo zakonitosti na podlagi ZKP-G pa se sme vložiti iz razlogov in pod pogoji, ki jih določa ZKP.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23624
ZKP člen 269, 359, 420, 420/2, 424, 424/1. KZJ člen 113, 113/5, 202.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - ugovor vesti - status političnega zapornika - zakonski znaki kaznivega dejanja - odklonitev sprejema in uporabe orožja - prepovedana posledica - formalno kaznivo dejanje - status vojaške osebe po KZJ
Pri presoji pravnih posledic neupoštevanja ugovora vesti v zvezi s kaznivimi dejanji iz poglavja kaznivih dejanj zoper oborožene sile KZ SFRJ ni mogoče izhajati iz sedanje ureditve pravice od ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve kaznivega dejanja in ocene (v postopkih revizije po ZPKri) ali je bila ta ureditev taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23601
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 427. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže(ZTŠS) člen 3, 3/1-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - naklep
Pomoč k storitvi kaznivega dejanja je kazniva le, če je naklepna, zato je treba ugotoviti ne le objektivna ravnanja, temveč tudi subjektivne elemente pomoči. Naklep pomagača mora obsegati zavest, da pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja in hkrati hotenje te pomoči, nanašati pa se mora na določeno kaznivo dejanje.
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Po 3. odstavku 11. člena ZSPOZ pa se pri odločanju priznanja statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravici do odškodnine uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
ZIKS člen 145. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2 ,1/1-3.
Dejstvo, da je bilo nekomu s sodbo kazenskega sodišča zaplenjeno premoženje na podlagi določb 3. točke 1. odstavka Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 z dne 6.2.1945), ne izključuje možnosti, da je premoženje prešlo v državno lastnino na drugi pravni podlagi že pred pravnomočnostjo navedene sodbe.
ZKP člen 358, 358/1-1, 372, 372/1-1. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3/1-8.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - znaki kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - obstoj kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Očitek v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja (abstraktni dejanski stan), da sta obsojenca nameravala pobegniti iz FLRJ v inozemstvo v sklopu organizacije, ki deluje z namenom porušenja obstoječe državne ureditve, predstavlja zgolj (nepopoln) povzetek abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (2. člen ZKLD), ki pa v nadaljnjem opisu ni konkretiziran z navedbo dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj zatrjevanega namena. Takšen namen je tudi v obrazložitvi sodbe zgolj zatrjevan, vendar z ničemer izkazan.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev zatrjevanih kršitev - obseg preizkusa
Vložnik zahteve, ki zatrjuje obstoj procesnih kršitev, mora le-te določno obrazložiti, da bi se njihova utemeljenost lahko preizkusila. Le sklicevanje na zakonske določbe, ki naj bi bile kršene, ne zadošča. Če vložnik uveljavlja katero od kršitev iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, mora utemeljiti tudi vzročno zvezo med kršitvijo procesnega zakona in (ne)zakonitostjo pravnomočne sodne odločbe.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23308
ZKP člen 358, 358-1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTSŠ) člen 3, 3/2-1, 3/2-2, 3/2-4, 3/2-5.
zahteva za varstvo zakonitosti – kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je obsojenca oprostilo obtožbe, ker izrek sodbe v opisu dejanj ni vseboval zakonskih znakov treh obsojencu očitanih kaznivih dejanj po ZTŠS.
ZKP člen 416. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-2.
obnova kazenskega postopka - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa - nedovoljena špekulacija - uporaba določb Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže po odločbi Ustavnega sodišča RS
Določba, ki je predpisovala kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 2. točki 3. člena ZTSŠ, glede na merila, navedena v ustavni odločbi št. U-I-67/94 z dne 21.3.1996, ni bila razveljavljena.
poprava krivic - politični zapornik - status svojca bivšega političnega zapornika
ZPKri ne določa statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika, pač pa status političnega zapornika, status po vojni pobite osebe in status svojca po vojni pobite osebe.