Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - škodovanje vojaški sili države - pomoč oboroženim tolpam
S tem ko se obsojencu očita, da se je povezal z nekim M. in od njega prejel meseca marca 1947 propagandni material, ni podan nobeden od znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 2. člena v zvezi z 2. točko 3. člena ZKLD.
status bivšega političnega zapornika - služenje vojaškega roka v nekdanji jugoslovanski mornarici
Služenje vojaškega roka v nekdanji jugoslovanski vojni mornarici ni podlaga za priznanje statusa bivšega političnega zapornika po 1. odstavku 2. člena ZPKri in pravic, ki iz tega statusa izhajajo.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD
V opisu dejanja, po katerem je obsojenec skušal skupaj z ostalimi soobsojenci po predhodnem medsebojnem dogovoru prekoračiti državno mejo z namenom, da bi se v inozemstvu povezali s sovražno organizacijo, katere cilj je nasilna zrušitev obstoječe družbene ureditve, niso podani znaki kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo
Prvi kazenskopravni predpis, ki je določil kaznivo dejanje v zvezi s prehodom državne meje, je bil Kazenski zakonik iz leta 1951. Sodišče je zato z obsodbo J.W. za navedena dejanja, ki naj bi bila storjena v letu 1946, ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti in ga obsodilo za dejanja, ki po zakonu niso bila kazniva dejanja.
Kaznivo dejanje zoper narod in državo po 3. členu ZKLD mora v svojem opisu vsebovati dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je bil cilj inkriminiranega ravnanja obsojencev takšen, kot ga določa vsebina 2. člena ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 8, 8/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - opustitev ovadbe
Sprejemanje literature "Matjažev glas" in njeno razširjanje ne predstavlja podpiranja skupin, ki bi delovale proti državi, saj ni navedeno, kakšna je bila vsebina te literature, še manj pa, kaj naj bi vsebina te literature pomenila v zvezi z opredelitvijo obsojencev glede protidržavnega delovanja, ki se jim očita. Zato tudi ni podano kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD je storil, kdor je vedel za pripravljanje ali izvrševanje kakšnega kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona, pa o tem ni obvestil državnih organov. Obsojenec tega, da je prejel en izvod "Matjaževega glasu", ni bil dolžan prijaviti, saj to ni pomenilo storitve kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast
Ker opis ravnanja, ki se očita obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve, ni podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.
Zakon o vojaških kaznivih dejanjih člen 16, 29. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9.
vojaška kazniva dejanja - sovražno govorjenje o vojski - samovoljna zapustitev vojaške službe - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Razlika med kaznivim dejanjem sovražnega govorjenja o vojski po 16. členu Zakona o vojaških kaznivih dejanjih in kaznivim dejanjem sovražne propagande po 9. členu ZKLD je bila v večji intenziteti pozivanja na nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve pri propagandi po ZKLD, kakor pa jo zahteva abstraktni dejanski stan kaznivega dejanja sovražnega govorjenja o vojski.
Sovražno govorjenje je takšno, s katerim se izziva spopad oziroma neka nasilna sprememba, iz konkretno navedenih dejstev pa mora biti razvidno, da je naperjeno proti zavarovanemu objektu.
neupravičen zapor - povrnitev škode - nezmožnost zaposlitve po prestani kazni - odškodnina, prejeta na podlagi sklenjene poravnave
V ZPKri ni podlage za povrnitev škode zaradi izpada osebnih dohodkov v času nemožnosti zaposlitve po prestani kazni. Odškodnino, prejeto na podlagi sklenjene poravnave, ki se nanaša na neupravičen zapor, je šteti za odškodnino, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika.
Ker iz izreka kaznivega dejanja sovražne propagande po 1. odstavku 118. člena KZ/51 ni razviden opis namena izpodkopati oblast, obrambno moč ali gospodarski temelj oziroma bratstvo in enotnost, v tem delu niso opisani vsi znaki kaznivega dejanja. Zato je podana kršitev kazenskega zakona, saj očitano dejanje ni kaznivo dejanje.
kazniva dejanja zoper javni red - motitev shodov - kazniva dejanja zoper čast - žaljenje organov ljudske oblasti - klevetanje ljudske oblasti - kaznivo dejanje udeležbe - kaznivo dejanje draženja k razdorom ver - zločinstva - prestopki - poskus
Samo navedba, da se je obsojenka posluževala obstrukcije, torej preprečevala delo zbora volilcev, za izpolnitev znakov kaznivega dejanja motitve shodov po 1. odstavku 164. paragrafa KZJ-29 ne zadošča.
Z izražanjem dvoma o pravičnosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve LRS, s katero je kaplanu odvzelo pravico do dušnopastirske službe, obsojenka ni udejanila zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljenja organov ljudske oblati po 302. paragrafu KZJ-29.
S tem ko je obsojenec med zborom volilcev tolkel po mizi, ni storil kaznivega dejanja zoper javni red in mir.
Ker je bilo kaznivo dejanje draženja k razdoru ver po 165. paragrafu KZJ-29 uvrščeno med prestopke, bi bil poskus tega kaznivega dejanja glede na določbo paragrafa 31 KZJ-29 kazniv le, če bi zakon to posebej predpisoval.
Predlagateljice postopka so dedinje pokojnega I.P., ki mu je bila razveljavljena kazen zaplembe premoženja ter zato v položaju, ko je po naravi pravnega razmerja o predlogu mogoče odločiti zgolj na enak način. Njihov položaj bi zato ustrezal položaju enotnih sospornic v pravdnem postopku.
Ker je prva revidentka s pritožbo izpodbijala le višino odškodnine za osem stanovanj v poslovno stanovanjski stavbi ne pa tudi vrnitve zaplenjenega premoženja v tej, (odškodninski) obliki, je sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je odločeno, da se za stanovanja plača odškodnina, da se torej ta nepremičnina ne vrne v naravi, postal pravnomočen zaradi izteka pritožbenega roka (ker pač zoper njega ni bilo pritožbe). Glede na tak obseg pritožbenega izpodbijanja zato pritožba S. P. ni mogla delovati v korist druge revidentke. Čim je tako, pa revizija te udeleženke ni dovoljena.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - določitev odškodnine - upravni spor - uporaba materialnega prava
Sodba sodišča prve stopnje ni nezakonita le zato, ker jo je oprlo sodbo na zakon, ki je dokazoval glede določitve odškodnine na določbe drugega zakona, ki pa ga ob odločanju upravnega organa še ni bilo.
ZPKri člen 2, 3, 3-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8.
bivši politični zapornik - priznanje statusa
Tožnica ni bila obsojena na podlagi 8. člena ZKLD, navedenega v 1. točki 3. člena ZPKri, pač pa po 14. točki 3. člena ZKLD, ki ni navedena v 3. členu ZPKri. Zato ji ne pripada status bivše politične zapornice.
poprava krivic - priznanje statusa po vojni pobite osebe
Tožena stranka je tožnikovemu očetu priznala status po vojni pobite osebe, tožniku pa status svojca po vojni pobite osebe ter pravico do odškodnine, za kar je v določbah ZPKri imela pravno podlago.
postopek za priznanje statusa bivšega političnega zapornika - stroški postopka
Kljub določbi v 2. odst. 7. čl. ZPKri, da gredo v breme državnega proračuna vsi stroški postopka o zahtevi za priznanje statusa bivšega političnega zapornika, če je bilo tej zahtevi v celoti ali deloma ugodeno, stranka ni upravičena do povrnitve stroškov za pravno zastopanje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS07184
ZIKS člen 145a, 145c. ZIKS-G člen 2. ZIKS-A1 člen 1.ZDen člen 72.ZOR člen 189.ZUstS člen 48.
vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - zaplemba premoženja - odločba Ustavnega sodišča - pravica do plačila odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pravne posledice ugotovitve protiustavnosti nekaterih določb ZIKS - vpliv delne razveljavitve ZIKS na sodno odločanje
Odškodninski zahtevki v zvezi s premoženjem, ki je bilo vrnjeno na podlagi razveljavitve kazenske obsodilne sodbe s sankcijo zaplembe premoženja (v primerih iz 145.a člena ZIKS-G), se za čas od zaplembe pa do razveljavitve odločbe o zaplembi, ne priznavajo (145.c člen ZIKS-1A).
Pravne posledice odločbe o ugotovitvi protiustavnosti predpisa so smiselno enake kot so posledice odločbe o razveljavitvi predpisa z odloženim rokom. V obeh primerih sporne določbe zakona veljajo še naprej ter sodišča lahko nanje opirajo odločitve.
povojni procesi - zaplemba premoženja kazenskem postopku - poprava krivic - denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - vrnitev nepremičnine na podlagi poravnave
Poravnava iz leta 1973 o delni vrnitvi zaplenjenega premoženja, sklenjena zaradi zvijače Občine M.S. kot državnega organa, ne more biti podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen, saj s to poravnavo ni nič prešlo v državno last.