Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14.KZ člen 287, 287/4.ZPKri člen 3, 3/1-1.ZKP člen 410, 410/1-3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev protipravnosti - obnova kazenskega postopka
Kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD je storil tudi tisti, kdor je na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, jih skrival, jim prinašal hrano ali na kakršenkoli način oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi. Napačno je stališče zahteve, da je bilo kaznivo dejanje podano le, če je bilo izkazano, da je bila oseba, ki ji je storilec nudil pomoč, po takratni zakonodaji tudi obsojena. Zadoščalo je, da se je ta skrivala pred oblastmi.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Konstitutivni element tako kaznivega dejanja po 8. kot 14. točki 3. člena ZKLD je bil cilj storilca, da s svojim dejanjem doseže prepovedano posledico iz 2. člena ZKLD.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast člen 2.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - članstvo v Kulturbundu
Zgolj članstvo v Kulturbundu ni pomenilo zločina ali prestopka po Zakonu o zločinih in prestopkih zoper slovensko narodno čast in tudi ne katerega koli drugega kaznivega dejnaja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Podpiranje oseb, ki so pobegnile pred oblastmi, je kot znak kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD moralo biti takšno, da je takim osebam omogočilo ali bistveno olajšalo preživetje, gibanje, nastanitev oziroma skrivanje, da jih pristojni državni organi niso odkrili. Zato ni nobenega dvoma, da podpiranja ne predstavlja obiskovanje, naročilo izdelave copat in izročitev steklenice vina taki osebi.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.ZNP člen 19.ZDen člen 92.
načelno pravno mnenje - vrnitev zaplenjenega premoženja - povojni procesi - zakonska analogija - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso
Ugotovljena dejstva in druge konkretne okoliščine obravnavane zadeve (predvsem vzporedni tek zapuščinskega postopka po pokojnem obsojencu z zapleti zaradi konkurence oporočnega in zakonitega dedovanja, pa iz predlagateljevih vlog razvidna okoliščina, da je bil del zaplenjenega premoženja vrnjen v že končanih upravnih denacionalizacijskih postopkih) nikakor ne narekujejo ocene, da je izpodbijana vrnitev dela zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino, rezultat zmotne uporabe prvega odstavka 145. člena ZIKS.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.OZ člen 17. ODZ paragraf 294.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - načelno pravno mnenje - vrnitev pritiklin
Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 8/1.ZPKri člen 3, 3/1-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da se je obsojenec na domu svojega očeta povezal z banditom F.P., ne pomeni nobenega od izvršitvenih dejanj, naštetih v 14. točki 3. člena ZKLD. V tem pogledu prav tako niso relevantne navedbe v izreku, da je bil obsojenec navzoč pri pogovoru, pri katerem so razpravljali o akcijah križarjev in da je slišal, da se je tolpa sestala na drugem mestu ter o pomoči, ki jo je bila tolpa deležna v hrani in pijači.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper narod in državo - sovražna propaganda
Za kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKND ni zadoščala vsaka sovražna propaganda, pač pa je morala vsebovati poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 2/1, 3, 3-2, 3-8. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS) člen 1, 1/1, 1/2-9, 3, 3/2-2, 3/3.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč članom društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - povzročitev škode vojaški sili, obrambni sposobnosti ali gospodarski moči države - nedovoljena trgovina - nedovoljena špekulacija
Pogoj za obstoj kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD je obstoj družbe, ki ima namen, določen v 2. členu istega zakona, in konkretna pomoč obsojenke taki združbi. Zgolj sestajanje obsojenke z I.K., ki je bil pred odhodom v tujino njen prijatelj in je zaradi tega iskal stik z njo, ter dejstvo, da je bil ob teh stikih prisoten še kdo, ki ni niti identificiran, je veliko premalo za trditev, da je šlo za družbo v smislu 8. točke 3. člena ZKLD.
Namen doseči nesorazmerno premoženjsko korist je znak kaznivega dejanja po 3. členu ZTŠS. Zato ne zadostuje, da je v opisu dejanja navedena zgolj cena, po kateri je obsojenka kupovala glavnike, in cena, za katero jih je prodajala, ampak bi moral biti obseg nakupov in prodaje glavnikov konkretiziran ter izračunana višina pridobljene premoženjske koristi.
Zgolj prodaja enajstih volov, čeprav zaradi tihotapljenja, ne predstavlja napada na gospodarsko moč države v smislu določb 2. točke 3. člena ZKLD.
povrnitev škode - neupravičena obsodba - dachauski proces - svojci žrtve neopravičene obsodbe - posredni oškodovanci - premoženjska škoda - izguba plače - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - višina denarne odškodnine
Pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo svojcev v povojnem procesu neopravičeno obsojenega in ubitega svojca je glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe v določbah ZOR. Le glede dela odškodninskega zahtevka je neposredna podlaga v 541. členu ZKP (1994), in sicer glede tistega dela v katerem tožnici kot dedinji neopravičeno obsojenega terjana plačilo njegove plače za čas od aretacije do njegove smrti, kar uveljavljata kot podrejeno pravno podlago. Primarno uveljavljana pravna podlaga v tej zadevi ne pride v poštev. Določba 194. člena ZOR ne utemeljuje njunega zahtevka za plačilo plače od smrti dalje, ker se po njej prisoja odškodnina v obliki denarne rente, in sicer za sedanje in bodoče preživljanje, ne pa za daljše obdobje za nazaj (od 1951 do 1978). Tožnici sta izrecno izjavili, da ne uveljavljata revizijskega zahtevka.
Presoja pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti neopravičeno obsojenega in ubitega moža oziroma očeta.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Golo dejstvo, da se je soobsojeni F.N. "skrival pred oblastmi" ob izostanku sleherne konkretizacije očitkov v smislu 2. člena ZKLD, ni zakonita podlaga za uporabo 14. točke 3. člena ZKLD glede ravnanja obsojenega J.N. ml., ki je F.N.-ju nudil zavetišče in prehrano.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Glede na opis kaznivega dejanja, ki naj bi ga obsojenec storil in glede na njegov zagovor ter razloge prvostopenjske sodbe je podan precejšen dvom o tem, da naj bi obsojenec organiziral oborožen upor ali v njem sodeloval, organiziral ali pomagal, da se organizirajo oborožene tolpe ali njihovo vpadanje na ozemlje države z namenom izvrševati dejanja iz 2. člena ZKLD, ali da je vstopil v skupino, organizirano ali oboroženo za izvrševanje takih dejanj. Vrhovno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sodbi in zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču (427. člen ZKP).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7, 3-8, 3-12, 8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - poskus umora predstavnika državnega organa - opustitev ovadbe
Ob odsotnosti konkretnega opisa cilja iz 2. člena ZKLD zgolj posredovanje stikov, pisem in hrane ter sodelovanje pri vodenju ljudi čez državno mejo ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
Ker je v opisu kaznivega dejanja navedeno le, da je obsojenec vedel za prisotnost ilegalcev zaradi tihotapljenja živine in tega ni prijavil oblastem, ni pa konkretizirana trditev, da je obsojenec vedel za za pripravljanje ali izvršitev kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD, dejanje nima znakov kaznivega dejanja iz 8. člena ZKLD.
Pošiljanje hrane bratu ne predstavlja izvršitvenega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodbo vrhovnega sodišča
Dveletni rok iz 559. člena ZKP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, je potekel 31.12.1996. Zahtevo, vloženo 12.6.2000, je bilo zato treba kot prepozno zavreči.
ZIKS-G člen 2.ZIKS-1 člen 266.ZIKS člen 145a, 145b, 145b/4, 145č.ZDen člen 42, 42/2, 42/3. ZIOOZP.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - obveznice - povojni procesi - odškodnina v delnicah
V postopkih za vrnitev v povojnih procesih neupravičeno odvzetega premoženja mora sodna odločba opredeljevati upravičenca, zavezanca in konkretno premoženje v naravi ali vrsto nadomestnega premoženja, ki ga je treba vrniti oziroma izročiti.
Taka pravnomočna odločba se izvrši v skladu s sporazumom upravičenca in države kot zavezanca in sicer tako, da se upravičencu izročijo individualno določene delnice, ki jih ima zavezanka v lasti in jih je mogoče prenesti na upravičenca, ali pa si upravičenec namesto delnic izbere obveznice, izdane po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Ker obtoženčevo govorjenje ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje državne ureditve, znak kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1. odstavku 9. člena ZKLD ni bi podan.
KZ (1951) člen 90, 90/1, 90/2, 226, 226/1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTŠS) člen 1, 1/2-6, 2, 2/1.ZKP člen 358, 358-1.
nedovoljena trgovina - časovna veljavnost kazenskega zakona
Glede na čas storitve kaznivega dejanja nedovoljene trgovine (od leta 1947 do leta 1950) sodišče ne bi smelo uporabiti KZ-51 in dejanja pravno opredeliti po 1. odstavku 226. člena navedenega zakonika, ampak bi moralo uporabiti 6. točko 2.odstavka 1. člena Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in sabotaže (ZTŠS). Ker pa opis dejanja v izreku nima vseh znakov kaznivega dejanja po ZTŠS - ni navedeno, po katerem predpisu naj bi bilo obsojenkino ravnanje prepovedano in imelo znake kaznivega dejanja iz te prepovedi - je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in z uporabo 1. točke 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS06439
ZOR člen 185, 189, 190, 200.ZPKri člen 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 35/1, 35/2.ZKP člen 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546. ZSPOZ.
denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neupravičen odvzem prostosti - poprava krivic - politični zaporniki - pravica do povrnitve škode - povrnitev gmotne in negmotne škode - revizija zoper obsodilno kazensko sodbo
Po prvem odstavku 35. člena ZPKri imajo upravičenci, ki so zoper obsodilno kazensko sodbo uveljavili revizijo (21. do 34. člen ZPKri), in z njo uspeli, pravico do povrnitve škode po določbah 538. do 546. člena ZKP, in ne le do odškodnine po ZSPOZ. Po tretjem odstavku 5. člena ZPKri so upravičenci po ZSPOZ osebe, ki so po tem zakonu pridobile status političnega zapornika, niso pa uveljavile navedenega pravnega sredstva.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 244, 244/3, 288, 288/1, 288/2, 292, 293.ZKP člen 410, 410/1-3, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obnova kazenskega postopka
Do uveljavitve Zakona o kazenskem postopku iz leta 1948 so morala sodišča v kazenskem postopku uporabljati tudi pravila Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929.
KZ (1951) člen 90, 108, 109. Uredba o vojaških sodiščih člen 14. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 3, 3-6, 18. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - določenost kaznivega dejanja
Inkriminacija po 14. členu Uredbe o vojaških sodiščih, po kateri so narodni sovražniki vsi, ki so izdali narodno borbo in bili v zvezi z okupatorjem, je premalo določna, da bi služila za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja.