ZTZPUS člen 3, 16, 16/2-7, 23. Pravilnik o označevanju materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom člen 5, 6. ZTI člen 13.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje - pomanjkljivo označena obutev
Tržni inšpektor je bil glede na ugotovljene kršitve dolžan izdati odločbo, s katero je ob upoštevanju obsega kršitve prepovedal prodajo pomanjkljivo označene obutve. Vsaka pomanjkljiva označitev obutve, ne glede na razlog za nastalo kršitev, ki ni v skladu z navedenimi določili Pravilnika, predstavlja podlago za uporabo izrečenega ukrepa.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - pravična odškodnina kot pravni standard - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Ko torej sodišče v konkretnem primeru zapolnjuje pravni standard pravične denarne odškodnine, mora stremeti k temu, da porušeno vrednotno ravnotežje kolikor toliko vzpostavi nazaj, ne pa da ga poruši v drugo smer. Dvakratna denarna odmera za isto prizadetost pa bi pomenila prav slednje. Upoštevanje invalidnine kot ene izmed okoliščin primera je v sodni praksi splošno sprejeto.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari
Toženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
tožba - upravni spor - neizkazan pravni interes - imenovanje nadzornega sveta - nesoglašanje z imenovanjem novih članov
Tožnika nista izkazala pravnega interesa za tožbo in tudi iz pritožbenih ugovorov ne izhaja drugače. Tožnika sta svetnika občinskega sveta in sta sodelovala pri odločanju o imenovanju novih članov nadzornega sveta javnega podjetja. Dejstvo, da z imenovanjem novih članov nadzornega sveta ne soglašata oziroma, da sta bila pri glasovanju o novih članih preglašena, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.
mandatna pogodba - atipična pogodba o delu - dejavnost organizatorja dela - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za delavca - nevarna dejavnost - delo na žagi - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Pri takšnem delu, kot je bilo dogovorjeno med strankama, gre za atipično pogodbo o delu (podjem). Atipično zato, ker ne gre za obligacijo rezultata, marveč za obligacijo prizadevanja. To je tipično za primer pogodbe o delu, pri katerih je vsebina dolžnikove izpolnitve v goli storitvi. Gre za pogodbeno razmerje, ki navzven spominja na delovno razmerje. Ta podobnost se odraža predvsem v tem, da je nosilec dejavnosti lahko tudi naročnik in ne prevzemnik posla. Če je takšna okoliščina pravne narave v konkretnem primeru ugotovljena, ima pomemben vpliv na vsebino in obseg naročnikove odškodninske odgovornosti.
URS člen 29, 29/1-3, 29/1-4. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 5/3, 329, 329/2, 340, 340/1-1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o zaslišanju soobtožencev po odločbi senata - obdolženec kot priča
Branje zapisnika o izpovedbi soobdolženca po odločbi senata v primeru iz 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP predstavlja obliko posrednega izvajanja dokazov, ki pa ne sme poseči v pravice obrambe. To pomeni, da morajo biti obdolžencu med postopkom zagotovljene možnosti, da se izjavi glede njegove izpovedbe, ki ga obremenjuje in ga v zvezi s tem tudi zaslišuje, njegova odločitev pa je, ali bo tako možnost izkoristil ali ne.
Le v primeru, če je kazenski postopek zoper obdolženca pravnomočno končan, ga je mogoče zaslišati kot pričo v postopku zoper soobdolženca.
pripor - utemeljen sum - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Presojo zakonitosti sklepa o priporu v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se opravi glede na stanje v času, ko je bila sprejeta pravnomočna odločba in ne z vidika morebitnih spremenjenih okoliščin v času odločanja o tem izrednem pravnem sredstvu.
Čeprav priče v sklepu o odreditvi pripora iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP niso poimensko naštete, pa so v zadostni meri opredeljene in zlahka določljive z navedbo, da gre za zaposlene v osumljenčevem podjetju in osebe, ki so zanj delale, ter za varnostnike (reditelje), ki so vsi v določeni meri z njim povezani ali pa od njega odvisni.
privatizacija stanovanj - pravica do odkupa - lastninska pravica
Imetniki stanovanjske pravice so na podlagi določb SZ dobili le pravico do odkupa stanovanja, ne pa tudi lastninske pravice na družbenem stanovanju. Za pridobitev lastninske pravice je bilo potrebno plačati kupnino in se nato vknjižiti v zemljiški knjigi. Kdor je prepustil pravico do odkupa stanovanja svojemu ožjemu družinskemu članu, mu je s tem prepustil tudi pravico, da se v zemljiški knjigi na stanovanju vknjiži kot lastnik.
odškodninska odgovornost države - carinski prekršek - zaseg motornega vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Med tem, ko je bilo vozilo zaseženo, se je sicer njegova vrednost zmanjšala. Vendar se je zaseg nadaljeval s carinskim nadzorstvom, temu pa je sledil odvzem in prodaja. Zmanjšanje vrednosti med zasegom se zato ni odrazilo v tožnikovi premoženjski sferi. Vozilo je namreč izgubil že z dnem, ko mu ga je policija zasegla.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - spor iz razmerja med starši in otroki
V obravnavani zadevi, v kateri gre za spor iz razmerja med starši in otroki, je ob izkazanih službenih povezavah obeh staršev s sodniki tudi velika možnost razkrivanja okoliščin iz zasebnega in družinskega življenja. Velika zato, ker se že v sami tožbi za določitev preživnine razkrivajo okoliščine o toženčevem odhodu od doma, o psihični reakciji otrok in njunih povečanih potrebah, razkrivajo pa se tudi v toženčevih navedbah v odgovoru na predlagano začasno odredbo. Zato je smotrno, da tako zadevo obravnava sodišče, kjer so službene povezave obeh strank s sodniki manjše.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1. ZTVCP člen 51, 51/1, 127, 127/2.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - označba tovora na tovornjaku
Vzrok nesreče ni bil v ne povsem pravilni označbi tovora. Čeprav je bil označen le s trikotnikom (in ne z rdečo tkanino in tablo), je bil glede na konkretne razmere kljub temu dobro viden, tako da bi preko zadnjega roba tovornjaka segajoči cevi tožnik ob potrebni skrbnosti moral videti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23106
URS člen 14, 22.KZ člen 41, 41/1, 41/2, 325, 325/1. ZVCP člen 27, 27/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - neprimerna hitrost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - odmera kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Očitek kršitve 1. odstavka 27. člena ZVCP je v opisu kaznivega dejanja iz 1. odstavka 325. člena KZ dejanja sklepčen, če so v izreku navedene okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je storilec vozil z neprilagojeno (neprimerno) hitrostjo, ni pa nujno, da je ta v izreku tudi izrečno numerično opredeljena. Neprimerna je namreč vsaka tista hitrost, ki zmanjšuje obvladljivost vozila in možnost ustavitve pred oviro, ki jo je v danem trenutku voznik dolžan pričakovati. Tak očitek je vozniku mogoče nasloviti tudi takrat, ko hitrosti vožnje ni mogoče natančno določiti, če iz dejstev, navedenih v opisu dejanja, izhaja, da je bila hitrost vožnje glede na okoliščine, ki vplivajo na obvladljivost in možnost ustavitve, neprilagojena (prevelika).
Sodišče krši kazenski zakon tedaj, če obdolžencu izreče kazen mimo omejitev, določenih v zakonu, ali če pri izreku kazni ravna samovoljno, brez stvarnega razloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23120
KZS člen 191, 191/3. ZKPčlen 371, 371/1-11.
zahteva za varstvo zakonitosti - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - konstitutivni elementi kaznivega dejanja - pridobitev protipravne premoženjske koristi - nastanek škode - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Izhodišče zahteve za varstvo zakonitosti pri uveljavljanju kršitve kazenskega zakona, da sta protipravna premoženjska korist in na drugi strani premoženjska škoda konstitutivni element kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (tretji odstavek 191. člena KZS), je napačno.
Ker je osumljenec že med preiskovalnim dejanjem na mejnem prehodu (ogled in pregled osumljenčevega vozila) poskušal pobegniti iz Republike Slovenije, na katero ga razen tega kazenskega postopka nič ne veže, odvzem potnega lista ni zadosten ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti v tem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23050
ZKP člen 265, 265/1, 420, 420/2.KZ člen 41, 41/2.
prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - odmera kazni
Prištevnost kot element kazenske odgovornosti se domneva, zato je sodišče dolžno preizkusiti njen obstoj le, če nastane sum, da je ta zaradi okoliščin, naštetih v 1. odstavku 265. člena ZKP, izključena ali zmanjšana.
Pritožbeno sodišče ni kršilo določb kazenskega zakona, s tem ko je pri odmeri kazni upoštevalo težo obravnavanih kaznivih dejanj ter s tem, da je drugače kot sodišče prve stopnje ovrednotilo že ugotovljene okoliščine, pomembne za odmero kazenske sankcije.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS08954
ZJG člen 24.URS člen 35, 39, 39/1.
povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
Tožnica sicer ni javna oseba, vendar to ne pomeni, da zato o dogodku, v katerega naj bi bila vpletena, policija ne bi smela seznaniti novinarjev. Zakon o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in naslednji), ki je veljal v času, ko je bila informacija posredovana novinarjem, je določal, da morajo organi za notranje zadeve seznanjati javnost z družbeno škodljivimi in negativnimi pojavi. Zato tiskovna konferenca, na kateri je policija novinarje informirala o kazenski ovadbi zoper tožnico, ni bila protipravna.
začasna odredba - procesna predpostavka - predhodne vložitve zahtev za odložitev izvršitve izpodbijanega akta pri pristojnem organu - neizpolnitev procesne predpostavke
Če ni izkazana procesna predpostavka predhodne vložitve zahteve za odložitev izvršitve izpodbijanega akta pri pristojnem organu (vložene po 1. odstavku 69. člena ZUS), je treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči.
sklep senata Univerze, s katerim se sprejme ali zavrne študijski program - dopustnost upravnega spora
S sklepom senata Univerze, s katerim ta sprejme ali zavrne študijski program ali spremembe študijskega programa, ni odločeno o nobeni pravici članice Univerze. Pravice članic Univerze določa Zakon o visokem šolstvu, med temi pravicami pa pravice sprejemanja študijskih programov ni navedena. Zato upravni spor, ki ga zoper tak sklep sproži članica Univerze, ni dopusten.