mandatna pogodba - atipična pogodba o delu - dejavnost organizatorja dela - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za delavca - nevarna dejavnost - delo na žagi - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Pri takšnem delu, kot je bilo dogovorjeno med strankama, gre za atipično pogodbo o delu (podjem). Atipično zato, ker ne gre za obligacijo rezultata, marveč za obligacijo prizadevanja. To je tipično za primer pogodbe o delu, pri katerih je vsebina dolžnikove izpolnitve v goli storitvi. Gre za pogodbeno razmerje, ki navzven spominja na delovno razmerje. Ta podobnost se odraža predvsem v tem, da je nosilec dejavnosti lahko tudi naročnik in ne prevzemnik posla. Če je takšna okoliščina pravne narave v konkretnem primeru ugotovljena, ima pomemben vpliv na vsebino in obseg naročnikove odškodninske odgovornosti.
URS člen 29, 29/1-3, 29/1-4. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 5, 5/2, 5/3, 329, 329/2, 340, 340/1-1.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o zaslišanju soobtožencev po odločbi senata - obdolženec kot priča
Branje zapisnika o izpovedbi soobdolženca po odločbi senata v primeru iz 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP predstavlja obliko posrednega izvajanja dokazov, ki pa ne sme poseči v pravice obrambe. To pomeni, da morajo biti obdolžencu med postopkom zagotovljene možnosti, da se izjavi glede njegove izpovedbe, ki ga obremenjuje in ga v zvezi s tem tudi zaslišuje, njegova odločitev pa je, ali bo tako možnost izkoristil ali ne.
Le v primeru, če je kazenski postopek zoper obdolženca pravnomočno končan, ga je mogoče zaslišati kot pričo v postopku zoper soobdolženca.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1. ZTVCP člen 51, 51/1, 127, 127/2.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - označba tovora na tovornjaku
Vzrok nesreče ni bil v ne povsem pravilni označbi tovora. Čeprav je bil označen le s trikotnikom (in ne z rdečo tkanino in tablo), je bil glede na konkretne razmere kljub temu dobro viden, tako da bi preko zadnjega roba tovornjaka segajoči cevi tožnik ob potrebni skrbnosti moral videti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23106
URS člen 14, 22.KZ člen 41, 41/1, 41/2, 325, 325/1. ZVCP člen 27, 27/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - neprimerna hitrost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - odmera kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Očitek kršitve 1. odstavka 27. člena ZVCP je v opisu kaznivega dejanja iz 1. odstavka 325. člena KZ dejanja sklepčen, če so v izreku navedene okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je storilec vozil z neprilagojeno (neprimerno) hitrostjo, ni pa nujno, da je ta v izreku tudi izrečno numerično opredeljena. Neprimerna je namreč vsaka tista hitrost, ki zmanjšuje obvladljivost vozila in možnost ustavitve pred oviro, ki jo je v danem trenutku voznik dolžan pričakovati. Tak očitek je vozniku mogoče nasloviti tudi takrat, ko hitrosti vožnje ni mogoče natančno določiti, če iz dejstev, navedenih v opisu dejanja, izhaja, da je bila hitrost vožnje glede na okoliščine, ki vplivajo na obvladljivost in možnost ustavitve, neprilagojena (prevelika).
Sodišče krši kazenski zakon tedaj, če obdolžencu izreče kazen mimo omejitev, določenih v zakonu, ali če pri izreku kazni ravna samovoljno, brez stvarnega razloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23044
KZ člen 159, 159/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - opis kaznivega dejanja - ime avtorja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ime avtorja oziroma nosilca avtorske pravice, torej tistega, na škodo katerega so bile kršene avtorske pravice, ni zakonski znak kaznivega dejanja iz 2. odstavka 159. člena KZ. Prav tako v opisu tega kaznivega dejanja ni nujno navajanje konkretnih avtorskih del in je zahtevi po določnosti opisa zadoščeno tudi z navajanjem drugih okoliščin, na primer z opredelitvijo vrste avtorskih del in z navajanem katalogov, na podlagi katerih se je opravljal promet z neupravičeno reproduciranimi avtorskimi deli.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23105
ZKP člen 408, 409, 420.KZ člen 244, 244/1.ZRKS člen 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - gospodarska dejavnost - zloraba položaja ali pravic - pravnomočno končan kazenski postopek - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo - humanitarna organizacija - Rdeči križ Slovenije
Razen v primerih, določenih v 408. in 409. členu ZKP, se sme zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo vložiti zahteva za varstvo zakonitosti, torej tudi v primeru, ko je bila zahteva za preiskavo zavrnjena, ker dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje.
Ker je smisel omejitve "po končanem kazenskem postopku" glede vlaganja zahteve za varstvo zakonitosti v preprečevanju vlaganja tega izrednega pravnega sredstva zoper odločbe, ki jih sodišče izdaja med postopkom, dokler postopek še teče, jo je mogoče vložiti tudi zoper odločbe, ki preprečujejo uvedbo kazenskega postopka.
Storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ je mogoče storiti tudi z zlorabo pooblastil v Rdečem križu Slovenije, vendar pa mora biti iz tožilskega akta razvidno, da se finančno poslovanje, bančno poslovanje ipd. nanaša oziroma ima učinke na gospodarsko dejavnost, s katero se Rdeči križ ukvarja. Navedeno mora torej biti, da gre za sredstva, pridobljena iz gospodarske dejavnosti ali namenjena za gospodarsko dejavnost, ne pa za sredstva pridobljena na primer iz članarine, volil, javnih sredstev, ipd.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 258, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Stališče zahteve, da je odgovornost obsojenca za prometno nesrečo izključena, ker naj bi jo zakrivila oškodovanka sama, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za kršitev pravice obdolženca do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga gre v primeru, ko sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - obrekovanje v medijih - opis kaznivega dejanja - objektivna neresničnost zatrjevanih dejstev - razumevanje trditev v javnosti
Bistvena sestavina kaznivega dejanja po 170. členu KZ je objektivna neresničnost dejstev, ki se je storilec mora zavedati. Kaznivo dejanje je mogoče storiti s trditvijo (izražanjem lastno zaznanih dejstev) ali z raznašanjem (prenašanjem tujih trditev oziroma zaznav o dejstvih). Neresnične v smislu zakonskega znaka kaznivega dejanja obrekovanja so lahko tudi insinuacije, to je trditve, s katerimi se namiguje na določena dejstva, kot tudi namerno in zavestno prikrivanje pomembnih dejstev (nepopolne informacije, polresnice). Trditev mora biti takšna, da je po vsebini primerna, da prizadene čast in dobro ime; s posplošenimi, nerazumljivimi oz. pomensko odprtimi trditvami tega kaznivega dejanja ni mogoče storiti. Pri razlagi pomena izjave je odločilno javno mnenje oziroma kriterij javnosti v danem času in prostoru, ne pa subjektivno razumevanje oziroma doživljanje zasebnega tožilca, kot tudi ne subjektivno razumevanje in nameni obtoženca.
Na podlagi jezikovne razlage inkriminirane izjave drugostopenjsko sodišče obrazloženo in prepričljivo ugotavlja, da je ta vsebinsko nerazumljiva in da je kot takšna neprimerna, da bi lahko prizadela čast in dobro ime zasebnega tožilca.
ZUP člen 219, 219/1. ZGO člen 33a, 33a/1, 34. ZUS člen 77, 77/2-3.
enotno dovoljenje za gradnjo - pogoji za izdajo delnega enotnega dovoljenja za gradnjo - infrastrukturni objekt
ZGO kot lex specialis za infrastrukturne objekte izrecno dovoljuje gradnjo po delih (delna gradbena dovoljenja), ki je ne pogojuje z dodatno zahtevo, da mora del predstavljati tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izdaje delnega enotnega dovoljenja za gradnjo ne ovira niti okoliščina, da je priključitev na električno omrežje bistvena za delovanje objekta, ki naj bi se gradil na podlagi spornega dovoljenja. Delovanje objekta namreč ni stvar tega postopka, pač pa predmet postopka izdaje uporabnega dovoljenja.
dokazovanje - zaslišanje priče - vsebina dokaznega predloga - podatki o priči - navidezna pogodba
Da bi bilo dokaz z zaslišanjem priče sploh mogoče izvesti, je nujno, da stranka navede vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila, torej tudi naslov njenega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS09091
ZZD člen 268, 268/1. ZPP člen 2, 2/1, 7, 77. OZ člen 58. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno besedilo) (1965) člen 9, 9/1, 9/2.
pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice - dogovor o oddaji zemljišča zaradi gradnje - družbena lastnina - oblika pogodbe - ničnost - teorija realizacije - argument teleološke redukcije - prikrita praznina - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejanska podlaga odločanja
Med strankama je obstajal dogovor o oddaji spornega zemljišča, zato da bo pravna prednica tožene stranke na njem gradila. Tak dogovor je skladen z 9. členom ZPSZS, manjka mu le pisna oblika. To je zakon v prvem odstavku tega člena izrecno določal ter v drugem odstavku opredelil tudi sankcijo, da pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima nobenega pravnega učinka.
Prav navedeno zakonsko določilo pa je bilo že leta 1969 predmet razlage s pomočjo t.i. teleološke redukcije in prav na podlagi tega primera se je razvila teorija o realizaciji pravnega posla, ki je nato našla svoje mesto tudi v kasnejši zakonodaji (danes je to 58. člen Obligacijskega zakonika). Že tedanja sodna praksa je priznavala pravni učinek tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Razlaga navedenega zakonskega določila s pomočjo argumenta teleološke redukcije nam pove, da sicer pogodba na podlagi 9. člena ZPSZS, ki ni sklenjena v pisni obliki, strank ne zavezuje, ko pa je enkrat izpolnjena, ji ni več mogoče (za nazaj) odreči veljavnosti. Izpolnjene pogodbe, ki so bile sklenjene ustno, so t.i. prekrita praznina in zanje sankcija iz drugega odstavka 9. člena ZPSZS ne velja.
vmesna sodba - pravnomočnost - vrednost izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Po pravnomočnosti vmesne sodbe, je ostalo za odločanje odprto še vprašanje višine, vendar v mejah odločitve o vmesni sodbi. Sodišče prve stopnje je tako lahko odločalo le še o zahtevku v višini 472.800 SIT. Izpodbijani del zato ne more dosegati revizijske vrednosti.
ZUS člen 25, 25/3-3, 50, 50/2, 72, 72/4, 73, 77, 77/1. ZUP (1986) člen 149, 149/1. CZ člen 51, 51/3. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 137, 137/1.
umik carinske deklaracije - pomotoma začet carinski postopek - glavna obravnava
Zaradi morebitne kršitve, ki jo sodišče stori s tem, da ne opravi glavne obravnave v primeru, ko jo stranke zahtevajo, je mogoče sodbo uspešno izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS). Če pa tožeča stranka niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ne zatrjuje dejstev in ne predlaga dokazov o odločilnih dejstvih, po mnenju pritožbenega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 4. odstavku 72. člena ZUS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23175
ZKP člen 249, 339, 339/1, 371, 371/1-8, 371/1-11.KZ člen 196, 196/1.
zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom - pravni pouk osumljencu - pravica do obrambe - pogoji za izvedbo hišne preiskave - prisotnost zagovornika - dokazovanje - izvedba dokaza s prebranjem listine - pojem vpogleda v listino - narava mnenja Centra za forenzične preiskave - izvedenstvo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prepovedane droge
"Vpogled v" listino tudi v pomenu, ki je uveljavljen v sodni praksi, ni izvedba dokaza s prebranjem listine.
Strokovnega mnenja Centra za forenzične preiskave ni mogoče obravnavati kot izvida in mnenja z odredbo sodišča postavljenega izvedenca, ampak ga sodišče ocenjuje kot vsak dokaz, stranke pa mu lahko oporekajo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Pavšalno zatrjevanje, "da je nekaj narobe" ter da so izidi postopkov zaradi vpliva odvetniške pisarne A. iz A. že vnaprej dogovorjeni, ne more biti podlaga za zaključek, da obstajajo tehtni razlogi za delegacijo.
dovoljenost revizije - spori o preživljanju - zvišanje preživnine, določene z dogovorom pred CSD - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V primerih, ko se zahteva zvišanje z dogovorom, sklenjenim pri Centru za socialno delo, določene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenim izvršilnim naslovom. Zato v takem primeru ni mogoče uporabiti 1. točke 3.
odstavka 367. člena ZPP.
Dovoljenost revizije je zato v takem primeru treba presojati po določbi 40. člena ZPP. Če se namreč zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Glede na takšno določbo bi vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru sicer presegla znesek, določen za dovoljenost revizije v 2. odstavku 367. člena ZPP, vendar pa je tožeča stranka vrednost spornega predmeta še pred začetkom glavne obravnave dne 10.11.2004 označila z zneskom 45.000 SIT, tožena stranka pa temu ni ugovarjala. Takšna označba vrednosti spornega predmeta pa strankama glede na že omenjeno določbo 2. odstavka 367. člena ZPP odvzema pravico do revizije.
odmera nadomastila za uporabo stavbnega zemljišča - pooblastilo davčni upravi - pravni interes za tožbo - občina
Občina ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu zaradi odmere nadomestila stavbnega zemljišča, če je za odmero nadomestila pooblastila davčno upravo.
denacionalizacija - bistveno zmanjšana vrednost nepremičnine - opredelitev pojma bistveno zmanjšane vrednosti
Pred uveljavitvijo novele Zden-B je poleg zakonske določbe, uveljavljene v praksi, da se za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine šteje zmanjšanje za več kot 30% njene vrednosti, uvedel še dodatna merila.