ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/5. ZUS člen 73.
azil - omejitev gibanja - razlogi za omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja ali zlorabe azilnega postopka
Prosilcu za azil je mogoče gibanje začasno omejiti med drugim tudi zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti in tudi zaradi suma zavajanja ali zlorabe azilnega postopka, kar je podano tudi, če obstaja sum, da je prošnjo za azil vložil zato, da bi odložil svojo odstranitev iz Slovenije.
Socialno in zdravstveno stanje zavezanca ni podlaga za oprostitev plačila komunalnih taks. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 6. odstavek 168. člena ZPP, ki ni omogočal taksne oprostitve za samostojnega podjetnika oz. podjetnika posameznika in v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks razveljavilo in naložilo sodišču prve stopnje, da predlog obravnava po noveliranem 168. členu ZPP.
URS člen 22. ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 25, 72, 74.
azil - zavrnitev prošnje za azil - azilni postopek - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - možnost izjave o pravno pomembnih dejstvih
Tožniku v azilnem postopku ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe tožene stranke izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah (poročilih mednarodnih organov in organizacij), pravno pomembnih za odločanje o prošnji za azil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17666
ZAzil člen 42, 42/1-5, 63a. ZUS člen 72, 72/3, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.ZUP člen 179.
azil - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - odločanje v nasprotju s podatki spisov
Bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu je podana vedno, če je odločitev v nasprotju s podatki spisov. Ker v spisih ni dokazila iz uradne evidence, da je bil tožnik tri dni in več samovoljno odsoten iz azilnega doma, je odločitev sodišča v nasprotju s podatki upravnih spisov.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2.ZUP člen 214, 214/1-3, 214/1-4, 214/1-5. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-2.
zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zloraba azilnega postopka - neskladja v prosilčevi izjavi
Pritožbeno sodišče meni, da lahko že eno neskladje v prosilčevih izjavah, ki ga le-ta ne zna logično pojasniti, zadošča toženi stranki (MNZ RS) za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek, kar se je po podatkih in listinah v upravnih spisih zgodilo tudi v obravnavanem postopku.
URS člen 11, 22.ZUP člen 62.ZPP člen 102. ZAzil člen 8, 9, 9/3, 12, 16, 23, 35, 35/2, 35/2-1, 36, 36/5. ZUS člen 16, 16/1, 73.
azil - jezik v postopku - sum zlorabe zavajanja azilnega postopka - očitno neutemeljena prošnja
Prošnja za azil je očitno neutemeljena in se jo zavrne v pospešenem postopku, če prosilec zavaja in zlorablja postopek, za kar se šteje tudi, če vloži prošnjo za azil zato, da bi preprečil svojo odstranitev iz Slovenije. Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. V nobenem zakonu ni določeno, da je treba prosilcu za azil odločbo pritožbenega organa oz. sodišča izdati v prevodu v njegov materni jezik.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil
Istovetnost prosilca za azil je v primeru, ker ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, treba pravilno ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17716
ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3-3, 61, 72, 72/2, 74.URS člen 22.ZPP člen 339, 339/2-14. ZAzil člen 23, 35, 35/2.ZUP člen 144.
azil - bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so si med seboj v nasprotju
Bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu je podana, kadar so razlogi sodbe med seboj v nasprotju; če pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe, pa tudi tedaj, kadar ni uporabljena katera od določb ZUS.
ZFPPod člen 12, 12/2, 13, 13/3, 25, 25/1-2, 31, 31/2-3. ZPPSL člen 97, 97/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe po ZFPPod - začetek stečajnega postopka
Uvedeni, in še ne začeti stečajni postopek se ne more začeti toliko časa, dokler ni sklep o začetku postopka izbrisa razveljavljen (3. točka drugega odstavka 31. člena ZFPPod). Dokler v izbrisnem postopku ni odločeno o ugovoru, mora stečajno sodišče počakati z odločitvijo o izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 97. člena ZPPSL).
zastaranje terjatev, ugotovljenih s pravnomočno sodno odločbo - prisilna poravnava - stranske terjatve - obresti - zastaralni rok
Ker sta bila obstoj in višina glavne terjatve ter obenem obstoj in višina stranske terjatve (obresti) ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, velja za vse te terjatve desetletni zastaralni rok. V konkretnem primeru namreč ne gre za občasne terjatve (obresti),ki bi izvirale iz pravnomočne sodne odločbe, a dospevale v bodoče, to je za obresti, o katerih še ne bi obstajala pravnomočna odločitev, ki bi zastarale v treh letih.
Dejstvo, da je višja sodnica v tej zadevi že sodelovala pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in (njej) vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev. Kot je poudaril že podpredsednik višjega sodišča, se namreč razveljavljena zadeva praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu. Ker v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnice; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višja sodnica zavzela pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka.
sodni register - izbris po družbe ZFPPod - ustavitev postopka izbrisa - začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Ugovorni razlog po 2. točki 2. odstavka 30. člena ZFPPod je podan le, če je bil nad družbo začet stečajni postopek najkasneje v trenutku vložitve ugovora. Kasnejši začetek stečajnega postopka torej ni razlog, zaradi katerega bi smelo sodišče ustaviti postopek izbrisa iz sodnega registra.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje zagovornice z dokazno oceno sodišča predstavlja očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z 2. odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec z opisovanjem odnosov med njim in oškodovanko in ponavljanjem prikaza poteka inkriminiranega dogodka uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve - pripor
Vrhovno sodišče ne upošteva dopolnitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora, če je vložena po preteku 8-dnevnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22989
KZ člen 50, 51, 51/1, 51/2, 51/3.ZKP člen 372, 372-5.
pogojna obsodba - pogoji za izrek pogojne obsodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Ker se odločba o kazenski sankciji lahko izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti le v okviru določb 5. točke 372. člena ZKP, bi bila odločba o pogojni obsodbi nezakonita le, če bi jo sodišče izreklo v nasprotju s pogoji iz 1. odstavka 50. člena ter 1. in 2. odstavka 51. člena KZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vlagatelj z navedbami, da bi moralo sodišče bolj kritično presojati vse dokaze, izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, torej uveljavlja razlog, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Sodelovanje sodnice poročevalke v pritožbenem senatu ni bilo v nasprotju z določbami ZKP, saj obramba ni zahtevala njene izločitve ne do začetka seje senata niti kasneje, čeprav je zatrjevani razlog izločitve nastal že pred uvedbo kazenskega postopka in je bil obdolžencu znan oziroma bi mu bil lahko znan.
pravna zmota - prepovedanost dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
O pravni zmoti je mogoče razpravljati le, če sodišče ugotovi, da obsojenec iz upravičenih razlogov ni vedel, da je dejanje prepovedano. Slednje pomeni, da bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
Pri protispisnosti (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP) gre za situacijo, v kateri sodišče vsebino listinskih dokazov povzema v nasprotju z njihovo dejansko in nato na tej podlagi opravi presojo pravno relevantnih dejstev.