zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vlagatelj z navedbami, da bi moralo sodišče bolj kritično presojati vse dokaze, izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, torej uveljavlja razlog, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Sodelovanje sodnice poročevalke v pritožbenem senatu ni bilo v nasprotju z določbami ZKP, saj obramba ni zahtevala njene izločitve ne do začetka seje senata niti kasneje, čeprav je zatrjevani razlog izločitve nastal že pred uvedbo kazenskega postopka in je bil obdolžencu znan oziroma bi mu bil lahko znan.
pravna zmota - prepovedanost dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
O pravni zmoti je mogoče razpravljati le, če sodišče ugotovi, da obsojenec iz upravičenih razlogov ni vedel, da je dejanje prepovedano. Slednje pomeni, da bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
Pri protispisnosti (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP) gre za situacijo, v kateri sodišče vsebino listinskih dokazov povzema v nasprotju z njihovo dejansko in nato na tej podlagi opravi presojo pravno relevantnih dejstev.