Delovna in socialna sodišča so kot specializirana sodišča pristojna reševati spore, za katere tako določa zakon. S 1.1.2005 je začel veljati ZDSS-1, ki je v točki 2.a prvega odstavka 7. člena določil pristojnost za odločanje v socialnih sporih na področju zdravstvenega zavarovanja. Tako je po tej določbi socialno sodišče pristojno samo še za odločanje v sporih o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanje prispevkov za to zavarovanje.
V spornem primeru, ko je tožeča stranka uveljavljala z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen 25.3.2005, plačilo prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ne gre za uveljavljanje pravice do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova, zato tak spor ni socialni spor, ki bi ga moralo reševati specializirano sodišče, ampak je spor, ki ga je glede na sklenjene pogodbe pristojno reševati redno sodišče.
ZDSS-1 člen 5, 5/2.ZPP člen 1, 25, 25/2.OZ člen 965.
spor o pristojnosti - odškodninska odgovornost - direktna tožba
Ker gre v obravnavani zadevi za spor med oškodovanko in zavarovalnico, kot edino toženko, ki ima podlago v 965. členu OZ, to je za direktno tožbo iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo, je potrebno zadevo obravnavati v smislu sporov iz premoženjskih in drugih civilnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, za katere je predvidena pristojnost sodišč splošne pristojnosti, ne pa v smislu delovnega spora iz 2. odstavka 5. člena ZDSS-1.
ZDen člen 5, 54, 56.ZIKS člen 145, 145č. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1. Zakon o potrditvi in spremembah Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 1. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30.
Upravičenci lahko vrnitev zaplenjenega premoženja v upravnem postopku na podlagi določb ZDen uveljavljajo ne glede na razveljavitev kazni zaplembe, v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS pa le, če je bila ta kazen podlaga za odvzem premoženja in je bila kazen zaplembe razveljavljena. Izbira pravne podlage (in s tem postopka) za uveljavljanje vrnitve zaplenjenega premoženja v primerih, ko je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena, je na strani upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je zagovornica predlagala, da se dokazni predlogi okrožne državne tožilke zavrnejo, z njihovo zavrnitvijo niso bile kršene obrambne pravice obsojenca.
Vrhovno sodišče v postopku za varstvo zakonitosti lahko ocenjuje le zakonitost izrečenih sankcij ne pa tudi njihove primernosti.
Pred odreditvijo pripora namesto hišnega pripora po 4. odstavku 199.a člena ZKP ni treba opraviti kontradiktornega pripornega naroka, mora pa imeti obdolženec možnost, da se izjasni o okoliščinah, s katerimi je v predlogu za odreditev pripora v povezavi s kršitvijo hišnega pripora utemeljena trditev, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi.
Tožnica je tista, ki je v upravnem postopku nosila dokazno breme (140. člen ZUP) in s tem odgovornost za uspeh dokazovanja. Ker tožnica ni izkazala, da je bila njena družina skupaj z ostalimi prebivalci izseljena iz zakonsko relevantnih razlogov, je bil njen zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja utemeljeno zavrnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Zgolj določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi (po predlogu tožene stranke Okrožnega sodišča v Novem mestu) še ne bi imela za posledico odprave zatrjevanega "nepotrebnega in neekonomičnega hkratnega postopka v štirih pravdah pred različnimi stvarno pristojnimi sodišči" kot razloga, ki ga v oporo svojemu predlogu za prenos pristojnosti ponuja tožena stranka.
Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o tožbenem zahtevku, o nasprotnem tožbenem zahtevku in o pobotnem ugovoru, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe. Razlogi dejanske ali pravne narave, ki niso zajeti v izreku, torej ne postanejo pravnomočni. Zato v tej zadevi ne gre za že razsojeno stvar.
Revizijsko sodišče je že v več zadevah poudarilo dva namena obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti po Zakonu o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja ter zavzelo stališče, da sta lahko oba namena dosežena le, če so z zavarovanjem krite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati v enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
Če sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ne upošteva, da je obdolženec med postopkom umrl, bodisi da je podatek spregledalo ali zato, ker zanj ni vedelo, to pomeni kršitev temeljne procesne predpostavke, da je kazenski postopek mogoče voditi le zoper živega obdolženca, s tem pa tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 139. členom ZKP. Na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče zato postopek ustavi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se zagovornica ne strinja z oceno sodišča o obstoju oziroma intenziteti ponovitvene nevarnosti, to ne predstavlja očitka kršitev določb ZKP, temveč le drugačno presojo ugotovljenih dejstev. Očitka zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZT člen 22. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 41, 42, 42/1.
ukrep tržnega inšpektorja - prodaja blaga po pošti - prepoved opravljanja dejavnosti trgovine na debelo
Prodajalec s tem, da pošlje blago, ne more nadomestiti bistvenih elementov, ki jih za prodajo blaga po pošti določa Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - posledice združitve zadev
Ni mogoče govoriti o smotrnosti prenosa pristojnosti v primeru, ko obstoji verjetnost, da bi združitev prenešene zadeve podaljšala odločanje o delu druge zadeve, ki je že zrela za odločitev.