denacionalizacija - odškodnina za arondirano zemljišče - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča
Ker je bila upravičencu ob podržavljenju dana odškodnina v višini 54% vrednosti podržavljenega zemljišča, se glede na 1. odstavek 72. člena Zden upošteva. Zato je upravičenec upravičen le do vračila 46% zemljišča.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe - izvršba na nepremičnine - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev pristojnosti
Za odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je pristojno sodišče, ki je odločilo o izvršilnem predlogu.
ZUS člen 26, 65, 65/1, 72, 72/2, 74.ZUP člen 16, 23, 65, 65/4, 280, 280/3.
ničnost odločbe o nacionalizaciji - stvarna pristojnost organa - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker v Republiki Sloveniji ni več nacionalizacije, v obravnavani zadevi pa se zahteva izrek ničnosti za odločbo, ki jo je izdala Vlada LRS, mora o tožničini zahtevi odločiti organ, ki po vsebini odloča o zadevah, ki so bila tožnici nacionalizirana. Ker sta o nacionalizaciji organa odločala kot upravna organa, se stvarna pristojnost organa ugotovi po splošnih pravilih postopka in po organizacijskih predpisih, ki so danes v veljavi. Zato bi morala Vlada RS po prejemu zahteve nemudoma zadevo odstopiti pristojnemu organu, česar pa ni storila.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - škoda, povzročena v pretepu - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Nedopustna ravnanja obeh udeležencev gostilniškega prerivanja predstavljajo nerazdružljivo celoto dogajanja. Njihova bistvena značilnost je stopnjevanost (vsako naslednje ravnanje je bilo silovitejše) ter to, da so bila hkrati posledica (prejšnjih) in vzrok (kasnejših) ravnanj, ki skupaj predstavljajo gostilniški pretep oziroma prerivanje, ki se je za tožnika tragično končalo.
ZKZ-B člen 5, 23, 23/1-1. ZKZ (1996) člen 21, 21/1-1.ZustS člen 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - solastnik - uporaba noveliranega zakona
Ker tudi ZKZ-B, ki je bil izdan po tem, ko je Ustavno sodišče RS razveljavilo III. poglavje ZKZ/96, obravnavana zadeva pa se je začela obravnavati po ZKZ/96, daje prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, je vrhovno sodišče na podlagi ZKZ-B pritrdilo odločitvi prvostopnega sodišča, čeprav je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na ZKZ/96.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med pooblaščencem in sodnikom pristojnega sodišča
Če je odvetnik ene od strank zakonec enega od sodnikov krajevno pristojnega sodišča, je to le razlog za izločitev.
denacionalizacija - vračanje kmetijskih zemljišč - odškodnina za podržavljeno premoženje
Glede na to, da je vlagatelj za denacionalizacijo pri prvostopnem organu podal izjavo, da valorizirane odškodnine, ki znaša 37% vrednosti podržavljenih zemljišč, ni pripravljen vrniti, se denacionalizacijskemu upravičencu vrne le toliko zemljišča, kolikor znaša razlika med vrednostjo podržavljenega zemljišča in vrednostjo ob podržavljenju dane odškodnine.
odgovornost za škodo, ki je nastala pri uporabi javnega dobra - upravljalec javnega dobra
Za presojo odgovornosti za škodo, ki je nastala pri uporabi javnega dobra je odločilno, kdo je upravljalec javnega dobra, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
V tem primeru do pravnomočnega končanja postopka, torej do popolnega prenehanja litispendence v določeni stvari, še ni prišlo. Po stališču izpodbijanega sklepa naj bi se postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, zaradi česar že zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP.
Sklep občinskega sveta, s katerim je odločeno, da bo občina prodala zemljišče osebi pod pogojem, da bo na tem zemljišču prenehalo javno dobro, ni upravni akt in ne drug akt, katerega zakonitost se presoja po upravnem pravu in je izpodbijani sklep akt razpolaganja. Zoper tak akt ni dopustna tožba v upravnem sporu, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS razveljavilo in tožbo zavrglo.
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem, ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to prenos terjatev),druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne)obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev dokaznih listin).
Zden člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvuFLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - izpodbijanje domneve o lojalnosti - možnost predlaganja dokazov
Tožnica je imela možnost predlaganja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijala zakonsko domnevo nelojalnost oz. dokazovala lojalnost njene pravne prednice.
ZKZ člen 17-25, 24, 24/1.ZUstS člen 44. ZKZ-B člen 1, 21, 21/1. ZUS člen 50, 50/2,77, 77/2-1, 77/2-3.
promet s kmetijskimi zemljišči - sprejem ponudbe - obvestitev prodajalca in upravne enote - odločba Ustavnega sodišča
Če Ustavno sodišče razveljavi zakon ali posamezne njegove določbe, se razveljavljeni zakon ne sme uporabljati v nepravnomočno končanih postopkih, začetih pred razveljavitvijo. Vrhovno sodišče je presodilo zakonitost odločitve v obravnavanem primeru glede na noveliran in z odločbo Ustavnega sodišča usklajen ZKZ. Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče, sklenjena med prodajalcem in kupcem, v odprtem roku za sprejem ponudba nadomesti pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo mora potencialni kupec poslati priporočeno s povratnico prodajalcu, če so za odobritev tega pravnega posla izpolnjeni drugi z ZKZ predpisani pogoji.
Če tožena stranka v azilnem postopku pridobi tudi poročila o stanju v izvorni državi prosilca, mora s temi poročili pred izdajo odločbe prosilca seznaniti, če želi svojo odločbo opreti tudi na ta poročila. Sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje stranke na manjšem pristojnem sodišču
Dejstvo, da je pravdna stranka uslužbenka krajevno pristojnega sodišča je razlog za delegacijo.
ZOR člen 53, 53/2, 66, 66/1, 66/2, 103. ZDP člen 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92. ZUKZ člen 20, 20/1-1, 20/1-8, 20/1-20.
navidezna pogodba - posojilna pogodba - ničnost - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - pogodba, sklenjena z namenom tihotapljenja blaga v državo, v kateri je promet s tem blagom prepovedan - pravni interes za uveljavljanje ničnosti - pravo, ki ga je treba uporabiti - slovensko pravo
Če je nakup določene stvari motiviran s tihotapstvom in je druga stranka (prodajalec) za to vedela, je pogodba lahko nična, tudi če je promet s stvarjo, ki je predmet prodaje, sicer prost, je pa stvar namenjena tihotapljenju (npr. zaradi izogibanju plačila carine - v domači ali v tuji državi, pridobivanju dobička s kršitvijo prepovedi prometa, ki velja /le/ v tuji državi, ipd.). Kdaj bo zaradi nedovoljenega nagiba pogodba nična, je odvisno od različnih okoliščin. Predvsem velja, da nedopustnega nagiba ni mogoče enačiti (oziroma omejevati) s protipravnostjo. Nedopustni so tudi tisti nagibi, ki sicer niso v nasprotju s (z zapisanimi) pravnimi določbami, se pa upirajo moralnim pojmom družbe. Zato ni izključeno, da je tihotapstvo nemoralno, čeprav temelji le na kršitvah tujega pravnega reda.